Drugi gala baletni večer Državnega opernega in baletnega gledališča v Astani je sinoči spet napolnil Križanke, a namesto jasnega vremena, kot je bilo že poprej napovedovano, so se hitro začeli kopičiti črni oblaki in ko se je spektakel začel, se je usul dež. Napoved gor ali dol; nisem dočakal vremenskega miru, ki sem si ga ob ogledu občutljive in vrhunske predstave tako želel.
Prizor iz Gusarja, vse fotografije Marijan Zlobec
Prav letos in na 71. Ljubljana Festivalu se je pokazalo, da Poletno gledališče v Križankah vremensko ni tako varno, kot so načrtovalci mislili in bili prepričani. Kaj to pomeni, kako se dajo razmere izboljšati, kako pravočasno ukrepati, da ne bo stranskih vetrov na odru (kot ob nastopu rimskih baletnih Zvezd), da ne bo dež z močnim dotokom vode zalil prostora za orkester v zaodrju (kot na prvi predstavi ob gostovanju zagrebške Komedije z muzikalom Lepotica in zver, ki je bila zaustavljena in odpovedana, z možnostjo ogleda naslednjih treh predstav za vse obiskovalce, kar je bilo pospremljeno z aplavzom in kasnejšo uresničitvijo brez dežja) ?
Nagovor direktorja Darka Brleka
Kako preprečiti, da ne bodo nevihte, sinoči celo z oddaljeno prvo strelo in drugim udarcem zelo blizu Križank, ki je onesposobil internet, s stranskim uhajanjem dežja proti obiskovalcem, še posebej ob strani s cesto in celo ob šoli, kjer dež lahko pada in v celotni ambient ni zavarovan, spravile nastopajoče, organizatorje, tehnične in odrske delavce ter vse druge, še posebej seveda občinstvo, v skrajno neprijeten položaj ? Kaj narediti, da dež ne bi prišel celo na oder, da ga ne bo treba brisati, tako kot smo to videli sinoči ? Bi bila v skrajnem primeru možna nesreča s porušenjem komaj na novo postavljene strehe ?
Občinstvo je vztrajalo
Dobro, to je en primer izmed nekaj tisoč neurij in neviht v Sloveniji v samo nekaj dneh. Gosti iz Kazahstana so imeli smolo, da so prišli na festival ravno v najbolj vremensko nevarnih dneh, a hkrati jih je treba pohvaliti in se jim zahvaliti, da so obakrat nastopili in ves program izpeljali do konca. Že pri nastopu Zvezd se je zdelo, da je veter tako vrtinčast in močan, da lahko ogrozi stabilnost nastopov baletnikov, jih spravi v riskantni položaj z možnostjo padcev in posledično poškodb.
Prizor iz Gusarja z Anel Rustemovo, Olžasom Tarlanovom in Diasom Kurmangazijem
Na srečo se to ni zgodilo ne tedaj ne minula dva večera. Nasprotno, nismo opazili nobenih popuščanj ali “varčevanja” v intenzivnosti nastopanja. Skratka na celi črti je zmagal visok ali celo najvišji profesionalizem, povezan s poslanstvom nastopajočih in celotnega Državnega opernega in baletnega gledališča iz milijonske Astane v srednjeazijskem Kazahstanu, do katerega vozijo letala iz Ljubljane (s prestopom) osem ur, kot so mi povedali baletniki po sinočnjem nastopu in priložnostnem druženju v Viteški dvorani Križank.
Prizor iz Gusarja z Anel Rustemovo in Olžasom Tarlanovom
V Ljubljani jim je bilo lepo, mesto se jim je takoj priljubilo, še posebej s svojimi bolj zgodovinskimi arhitekturnimi spomeniki ali vsaj zgradbami, Ljubljanico, gradom, mostovi, številnimi lokali, peš conami… Povedali so, da so doslej v Evropi že gostovali; med drugim so bili tako v Rimu kot v Milanu.
Prizor iz dueta Klic stepe z Anastazijo Zaklinsko in Galimžanom Nurmukametom
Ljubljana Festival ima posebno redko programsko in vsebinsko orientacijo, da odpira vrata celovečernim baletom (Carmina burana z Mariborskim Baletom SNG in koreografom Edwardom Clugom), gala plesne večere, kot so omenjene rimske Zvezde, pa sedaj balet iz Astane, ko že napovedujejo poseben nastop in večer 7. avgusta; na oder Križank prihaja predstava Gran bolero z nastopom En – knap Group & Zagrebški plesni ansambel z avtorjem in idejnim zasnovalcem projekta Jesusom Rubiom Gamom. Spomnimo se še številnih baletov iz poprejšnjih let.
Prizor iz dueta Klic stepe
Nekateri sicer svetovno znani festivali takih programov nimajo, na primer Salzburške slavnostne igre, za katere je balet zgolj v funkciji opernih predstav, prav tako kot so zborovski nastopi povezani le z opero ali mogočnimi mašami, oratoriji…, ne pa a cappella, kar ima Ljubljana Festival vsako leto vsaj en tak koncert, kot bo zvečer v akustični Šentjakobski cerkvi. Festival v švicarskem Luzernu sploh nima gledališke dvorane, Bayreuth je samo Wagnerjev, Dubrovnik nima nobene dvorane, Dunajski slavnostni tedni so povezani zgolj s koncertnimi in zelo majhnimi gledališkimi dvoranami…
Pas de deux iz Talismana na glasbo Riccarda Driga v koreografiji Mariusa Petipaja
Ljubljana je pred desetimi leti imela 100 % priložnost, da dobi novo najmodernejšo večnamensko dvorano. Bil je mednarodni natečaj, na katerem so zmagali nizozemski arhitekti, ob opombah, zlasti arhitekta in politika Mihe Jazbinška, da je bil boljši finski projekt, a ga žiranti niso izglasovali, tako da so se potem pojavile težave, ker je bila stavba domnevno previsoka (okrog 70 – 73 m) za dodeljeno lokacijo na prostoru nekdanjega Kolizeja… Namesto da bi dovolili financerju Jožetu Anderliču, da uresniči ambiciozni projekt (takrat ocenjen na 80 milijonov evrov), sta ga onesposobila tako MOL (Mestna občina Ljubljana s podžupanom prof. Janezom Koželjem) kot Ministrstvo za kulturo s svojim Zavodom za varstvo kulturne dediščine (Jelka Pirkovič).
Kako dolgo je zdaj ? s slavno narodno delavko Kazahstana Ajgerim Beketajevo
Žal se je zgodil še enkrat oni slavni izrek: “Priložnost zamujena, ne vrne se nobena.” Ker sem vse to spremljal še kot novinar Dela in imel z Jožetom Anderličem leta 2008 poseben pogovor, kot me je nanj povabil glede mojih možnih kritičnih pripomb na njegov (nizozemnski) arhitekturni dvoranski načrt, sem danes nad vsem, kar se dogaja arhitekturnega v Ljubljani (npr. sedaj povsem nemogoča in nesprejemljiva lokacija nove Avtobusne postaje Ljubljana, z nepotrebnim orkanskim poslovnim centrom, neprimernimi lokacijami – stolpnice za najemna stanovanja, nelogičen in nemogoč cestni dostop do samih avtobusov, neurejenim mestnim in drugim avtomobilskim, taksi… prometom, preozkimi cestami, ko bo za njihovo širitev treba spet posekati vsa drevesa, pa postaja bistveno stran od središča Ljubljane).
Ajgerim Beketajeva
Na koncu je bil Jože Anderlič kaznovan z milijonsko kaznijo, ker ni uresničil dvorane, ampak samo stanovanjski kompleks (zelo dragih stanovanj). Kolikor sem sledil ali bil informiran, je bil on najmanj kriv.
Ajgerim Beketajeva
Direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek je sinoči, kmalu po začetku gala baletnega večera, – med pas de deux iz Talismana -, moral priti pred občinstvo z napovedjo, da se bo po radarski prognozi nevihta umirila čez deset, dvanajst minut, zatem pa z napovedjo začasne prekinitve, ker je voda že prišla na sam oder in ga je bilo treba pobrisati ter osušti.
Brisanje odra
To brisanje je v kakih desetih minutah uspešno opravilo kar devet delavcev in predstava se je nadaljevala, dež pa je počasi začel pojenjati in je do pavze prenehal, a je večina občinstva ostala v gledališču ali pod arkadami pred vstopom vanj.
Sultanbek Gumar v Qyly Zaman na glasbo etno folk ansambla Turan
Državnemu baletnemu ansamblu kot da se vse te vremenske spremembe in nevšečnosti niso poznale ali nastopajočim ne prišle do živega, ampak so zasledovali in uresničili zgolj svoj umetniški cilj.
Spartak
Občinstvo je to takoj uvidelo in vse nastopajoče, po vsakem programskem odlomku iz različnih baletov in koreografij nagradilo z burnimi aplavzi. Opazili so tudi, da so bili vsi nastopajoči zelo mladi, a že povsem zreli in izkušeni baletni solisti, kar pomeni, da se je njihova vzgoja začela že v otroštvu in nadaljevala v obdobju srednjih šol oziroma konservatorija, tako da so bili ob prihodu na akademijo že izdelani plesalci. Podobno se dogaja pri nas s plesalci na Konservatoriju za glasbo in balet, ko osemnajstletniki že lahko nastopajo samostojno.
Leda in labod z Anastasio Zaklinsko in Žanibekom Akmedijevom
Poleg popolne izdelanosti vseh pas de deuxov in prizorov iz posameznih baletov ali koreografij, smo opazili posebno izdelan vsak gib od začetka do konca odrske prisotnosti, zelo baletno spoštljiv priklon med plesalko in plesalcem kot nekakšno zahvalo za skupen nastop, priklon, objem, dvig rok, pozdrav občinstvu, potem eleganten odhod z odra še vedno v plesnem koraku in z izdelanimi gestami rok, dlani, prstov, do gestikulacije, kar vse je zaokrožalo in plemenitilo vse nastope in jih poleg vrhunske ter rafinirane detajlno izdelane kvalitete in pomensko vsebinske interpretacije delalo kot enovit pogled na pretežko klasični balet, a z nekaj bolj sodobnimi koreografijami.
Težko je reči, kdo je bil najboljši med vsemi nastopajočimi, ker so bili vsi zelo dobri ali odlični. Ves gala baletni večer je bil programsko in izvedbeno izenačen, medsebojno nekako tekmovalen, pogojno rečeno konkurenčen, vsebinsko prepoznaven in kostumsko precej diferenciran ali prilagojen določenim baletnim likom.
Leda in labod z Anastasio Zaklinsko in Žanibekom Akmedijevom
Posebno izstopajoča je bila npr. koreografija Leda in labod na glasbo Johanna Sebastiana Bacha v koreografiji Rolanda Petita z Anastasio Zaklinsko in Žanibekom Akmedijevom. Izjemen je bil, oziroma oba nastopa Ajgerim Beketajeve, pa Šugile Adepkan in Serikla Nakispekova v Adagiu iz Spartaka. Odlična sta bila Anastazija Zaklinska in Galimžan Nurmukamet v Klicu stepe, podobno vrhunska Šugila Adepkan in Jerkin Rakmatulajev v pas de deuxu iz Talismana.
Šugila Adepkan in Serik Nakispekov v Spartaku
Precej dolg je bil odlomek iz Don Kihota z Ajgerim Beketajevo, Armanom Urazovom in Sofijo Adilkanovo v prelivajočih se solističnih in položajnih kombinacijah, kjer je bil bolj očiten namen same baletne vrhunskosti, kot smo jo v vsej prepričljivosti doživeli, medtem ko smo manj prepoznali sam zgodbeni okvir.
Ajgerim Beketajeva in Arman Urazov v Don Kihotu
Pri glasbeni interpretaciji del smo bili odvisni od njihovih posnetkov, kot so jih prinesli s seboj. Prvi večer je bil nekoliko bolj neroden, tehnično ne ravno perfekten, tudi ozvočenje je še iskalo svoj pravi efekt. Sinoči je bilo malo boljne, a sem imel vtis, da se da marsikaj narediti še bolje, zvočno prepričljivejše.
Drugi del je bil obakrat posvečen komorni glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta in koreografiji slavnega češkega koreografa Jiříja Kyliána.
Gledali in poslušali smo Šest nemških plesov, KV 571, kot sem jih tu že opisal. Intenzivnost potpurija skečev je bila obakrat zelo prepričljiva, povedna, nazorna, na posameznih mestih komična, na drugih absurdna, vsekakor pa iznajdljiva.
Z narodno delavko Kazahstava Ajgerim Beketajevo
Na koncu so nastopajoči dočakali aplavze in ovacije hvaležnega občinstva.
Marijan Zlobec