Ob lanskem jubilejnem 70. Ljubljana Festivalu je pred kratkim izšla posebna knjiga ali monografija, ki predvsem predstavlja vse programe iz zadnjega obdobja dejavnosti Festivala Ljubljana, s čimer ohranja vednost in dokumentarnost, ki jo pogrešam pri nekaterih drugih kulturnih ustanovah in zavodih. Leta tečejo, spominov nanje pa ni (dovolj).
Tim Skalar Demšar
Ljubljanski godalni kvartet
Tim Skalar Demšar, violina
Vivijana Rogina, violina
Roberto Papi, viola
Maruša Turjak Bogataj, violončelo
Vivijana Rogina
Program:
M. Kogoj, prir. F. Avsenek: Andante za violino
J. Haydn: Godalni kvartet v D-duru, op. 64, št. 5, “Škrjanec”
***
A. Dvořák: Godalni kvartet št. 12 v F-duru, op. 96, “Ameriški”
Roberto Papi
Ljubljanski godalni kvartet je ime, ki je v slovenskem glasbenem prostoru navzoče že skoraj 70 let. Na letošnjem festivalu se bo javnosti predstavil v novi zasedbi, ki jo bodo sestavljali Tim Skalar Demšar, ki se je med študijem prebil v vrh mladih violinistov in komornih glasbenikov, Vivijana Rogina, ki je med študijem posegala po najvišjih nagradah, danes pa koncertira v različnih komornih zasedbah, Roberto Papi, ki kot komorni glasbenik redno nastopa na festivalih doma in v tujini, in večkrat nagrajena Maruša Turjak Bogataj, ki je od leta 2015 solo čelistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Slišati bo mogoče stilsko raznolik repertoar, začenši s skladbo vodilnega slovenskega avantgardnega skladatelja med letoma 1919 in 1922 Marija Kogoja. Njegova dela uvrščamo v ekspresionizem, ki ga je dopolnjeval s poznoromantičnimi prvinami. Sledilo bo delo Josepha Haydna, ki velja za očeta tako simfonije kot godalnega kvarteta. Haydn je ta žanr, ki temelji na prepletu štirih bolj ali manj enakovrednih glasov, uveljavil in vplival na njegov razvoj. Program bo sklenil Dvořákov z ameriško glasbo navdihnjeni kvartet, ki velja za prelomno delo v skladateljevem komornem ustvarjanju.
Maruša Turjak Bogataj
(22. julija, ob 20.uri, Viteška dvorana, Križanke)
Latica Honda-Rosenberg
Večer komorne glasbe
Komorna glasba označuje glasbo z manjšo zasedbo, ki je namenjena izvajanju v domačem, zasebnem ali manjšem okolju. Sprva je bila izvajana predvsem v plemiških salonih, po vzponu meščanstva pa je postala bolj razširjena oblika socializacije. Eno od pomembnejših središč komorne glasbe je bil Dunaj, kjer sta delovala Beethoven in Schubert, ki sta močno vplivala na razvoj te zvrsti. Poleg njunih del bomo slišali skladbo njunega vrstnika Rossinija, odlomek baročnega skladatelja Vivaldija, skladbi dveh predstavnikov 20. stoletja, Enescuja in Montaga, ter nekoliko novejše delo Tabakova.
Zsuzsa Balint
Široki repertoar bo zazvenel v izvedbi violinistke Latice Honde-Rosenberg, ene izmed prvih predstavnic mlade generacije, violista Hartmuta Rohdeja, ki slovi po slogovni vsestranskosti, čelista Jensa-Petra Maintza, cenjenega komornega glasbenika in solista, kontrabasista Ricka Stotijna, neutrudnega promotorja svojega inštrumenta in njegovih neskončnih možnosti, pianistke Zsuzse Balint, ljubiteljice klasičnega repertoarja in tanga, ter mladega pianista Kena Nakasakoja, prejemnika več prestižnih nagrad.
Hartmut Rohde
Program:
F. Schubert: Godalni trio v B-duru, D. 471
A. Vivaldi, prir. M. Prooijen: “Vedro con mio Diletto” iz opere Giustino, za klavir in kontrabas
G. Enescu: Koncertna skladba za violo in klavir
Rick Stotijn
G. Rossini: Duet za violončelo in kontrabas v D-duru
L. Montag: Extreme za klavir in kontrabas
E. Tabakov: Motivi za solistični kontrabas
L. van Beethoven: Serenada za violino, violo in violončelo v D-duru, op. 8
Jens-Peter Maintz
(24. julija, ob 20. uri, Križevniška cerkev)
Državno operno in baletno gledališče v Astani
Državno operno in baletno gledališče v Astani, največja tovrstna institucija v Srednji Aziji, je bilo ustanovljeno leta 2013 na pobudo prvega predsednika Republike Kazahstan Narsultana Nazarbajeva. V njihovem repertoarju najdemo tako mednarodno uveljavljena dela kot tudi dela uveljavljenih nacionalnih skladateljev. V Križankah bodo izvedli predstavo, sestavljeno iz točk različnih baletov, in sicer so to odlomek iz klasičnega baleta Gusar Adolpha Adama, Klic stepe na glasbo Renata Gaisina, točka iz Talismana Riccarda Driga, točka iz filozofskega baleta Maxa Richterja Kako dolgo je zdaj?, Petitova predstava Leda in labod, ki črpa iz grške mitologije, na glasbo Johanna Sebastiana Bacha, kazahstanska ljudska točka Kily Zaman, Adagio iz Hačaturjanovega rimljansko navdihnjenega Spartaka, ter odlomek iz klasičnega baleta Don Kihot Ludwiga Minkusa. Po odmoru si bo mogoče ogledati enega najbolj znanih komičnih baletov Šest plesov večkrat nagrajenega in mednarodno uveljavljenega češkega koreografa sodobnega plesa Jiříja Kyliána, ki se opira na Mozartovo glasbo in se poklanja skladateljevemu humorju in glasbeni briljantnosti. Za Kyliánovo koreografijo je značilno, da presega meje klasičnega kanona, saj se je uveljavil kot filozofski koreograf, ki bolj kot fizične zmogljivosti telesa raziskuje globine človeške narave.
Umetniška voditeljica baleta Državnega opernega in baletnega gledališča v Astani: Altinaj Asilmuratova
Program:
A. Adam: Odlomek iz Gusarja
Koreograf: Marius Petipa
Zasedba: Anel Rustemova, Olzas Tarlanov, Dias Kurmangazi
R. Gaisin: Duet iz Klica stepe
Koreograf: Patrick de Bana
Zasedba: Anastazija Zaklinska, Bekzat Orinbajev
R. Drigo: Pas de deux iz Talismana
Koreograf: Marius Petipa
Zasedba: Šugila Adepkan, Jerkin Rakmatulajev
M. Richter: Duet iz Kako dolgo je zdaj?
Koreograf: Raimondo Rebeck
Zasedba: Aigerim Beketajeva, Olzas Tarlanov
Leda in labod na glasbo J. S. Bacha
Koreograf: Roland Petit
Zasedba: Anastazija Zaklinska, Zanibek Ahmedijev
Kily Zaman na glasbo etno folk ansambla Turan
Koregoraf: Patrick de Bana
Zasedba: Sultanbek Gumar
A. Hačaturjan: Adagio iz Spartaka
Koreograf: Jurij Grigorovič
Zasedba: Šugila Adepkan, Serik Nakispekov
L. Minkus: Pas de deux iz Don Kihota
Koreograf: Manuel Petipa, Aleksander Gorski
Zasedba: Aigerim Beketajeva, Arman Urazov, Sofija Adilkanova
Altinaj Asilmuratova
***
Šest plesov
Glasba: W. A. Mozart: Šest nemških plesov, KV 571
Koreograf: Jiří Kylián
Pomočnik koreografa: Shirley Esseboom
Dirigent: Arman Urazgalijev
Scenograf in kostumograf: Jiří Kylián
Oblikovalca luči: Jiří Kylián (zamisel), Joop Caboort (uresničitev)
Oblikovalec luči in vodja produkcije: Joost Biegelaar
Zasedba: Adelina Tulepova (Karine), Olzas Tarlanov (Paul), Bakitgul Ispanova (Carolina), Danijar Zumatajev (Johan), Moldir Šakimova (Lisa), Sultanbek Gumar (Patrick), Madina Kuzamzarova (Nancy), Serik Nakispekov (Urtzi) in baletni plesalci Državnega opernega in baletnega gledališča v Astani
Jiří Kylián
(25. in 26. julija, ob 21. uri, Poletno gledališče Križank)
Državni zbor Kaunas
Državni zbor Kaunas je oktobra 1969 ustanovil profesor Litovske akademije za glasbo in gledališče Petras Bingelis. Slovi po raznolikem repertoarju, ki obsega več kot 250 obsežnih instrumentalno-vokalnih del od srednjega veka do sodobne glasbe, in sodeluje pri izvedbah oratorijev, kantat, maš, pasijonov ter odrskih in koncertnih izvedb oper. Zbor je imel na začetku svoje kariere več uspešnih nastopov v Litvi in prestižnih koncertnih dvoranah Moskve ter Sankt Peterburga. Po obnovitvi neodvisnosti Litve je navezal tesnejše stike z Zahodom, zlasti v času, ko so sodelovali s slovitim violinistom in dirigentom Yehudijem Menuhinom. V širokem repertoarju Robertasa Šervenikasa, ki vodi zbor od leta 2021, zavzemajo posebno mesto sodobna dela. Šervenikas je izvedel nemalo premier litovskih skladateljev, katerih dela je v sodelovanju z založbama Naxos in Finlandia posnel na več kot desetih albumih. Zborovodjo kritiki še posebej cenijo zaradi njegovega živahnega in raznolikega ustvarjalnega izražanja. Prisluhniti bo mogoče slogovno in časovno izredno raznolikemu naboru zborovske glasbe, ki vključuje romantična dela 19. kot tudi dela 20. in 21. stoletja ter ukrajinsko ljudsko pesem.
Robertas Šervènikas
Program:
M. K. Čiurlionis: Sanctus
M. K. Čiurlionis: Kyrie
A. Bruckner: Os Justi
J. Brahms: Duhovna pesem
S. Barber: Agnus Dei
K. Matsushita: Jubilate Deo
E. Elgar: Lux aeterna
A. Remesa: Aleluja
Ukrajinska ljudska pesem: Za gozdičkom
F. Neyrinck: Artickel 1
V. Augustinas: Na drugi strani reke
Robertas Šervènikas (1966) je litovski dirigent in pedagog. Diplomiral je na Konservatoriju v Sankt Peterburgu (1991 razred zborovskega dirigiranja T. Chitrove, 1995 razred opernega in simfoničnega dirigiranja V. Fedotova). Od leta 1996 poučuje na Litovski akademiji za glasbo in gledališče (1992–2004 Litovska akademija za glasbo), 1996–2012 dirigent simfoničnega orkestra Litovske akademije za glasbo in gledališče; profesor (2020). Dirigent Litovskega nacionalnega simfoničnega orkestra od leta 1993 (s tem orkestrom je sodeloval na italijanskih, francoskih, nemških in drugih festivalih), 2008-2018 tudi glasbeni direktor Litovskega nacionalnega gledališča za opero in balet. Od leta 2008 gostujoči dirigent Bavarske državne opere v Münchnu. Od leta 2021 umetniški vodja in šef dirigent Državnega zbora Kaunas.
Robertas Šervènikas
Dirigiral je orkestrom Israel Camerata, G. Verdija iz Milana, Brandenburškim državnim simfonikom, Sanktpeterburškim filharmonikom, Ruskim državnim simfonikom, Londonskim filharmonikom, Royal Scottish National, Tokijskim filharmonikom in drugim simfoničnim orkestrom. Gostoval je po evropskih državah, v Južni Afriki, Braziliji, na Japonskem, sodeloval na mednarodnih glasbenih festivalih.
(27. julija, ob 20. uri, Cerkev sv. Jakoba)
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec