Letošnji 71. Ljubljana Festival bo programsko bogat in še bolj različen ali odprt za različne glasbeni zvrsti, od solistične in komorne ter simfonične glasbe do muzikala, opere, baleta, plesa, filmske glasbe, kantavtorstva, popevke, jazza, kabareta, zborovske glasbe. Po tradiciji bodo program dopolnili Mednarodna likovna kolonija in nekaj drugih razstav.
Gustav Mahler
Mahler v Ljubljani
Ensemble Dissonance sestavljajo uveljavljeni glasbeniki in profesorji, ki delujejo v vodilnih slovenskih glasbenih ustanovah. Pod vodstvom ustanovitelja in violončelista Klemna Hvale poustvarjajo komorno glasbo, naročajo nova dela in sodelujejo s svetovno znanimi in mladimi umetniki. Najprej bodo izvedli zgodnje delo Schönberga. Sekstet Ozarjena noč je oblikovan kot simfonična pesnitev, za program pa je uporabljena dekadentna pesem Richarda Dehmla. Pod taktirko Jonathana Stockhammerja, strokovnjaka za opero, balet in sodobno plesno gledališče, ki nenehno premika glasbene meje ter se z enako strastjo posveča klasičnemu in sodobnemu repertoarju, bo zazvenela Schönbergova komorna priredba Mahlerjeve osupljive Pesmi o zemlji, za katero je značilno stapljanje simfonične oblike in pesemskega cikla. Mahler je v izredno težkem obdobju svojega življenja uglasbil šest pesmi klasične kitajske poezije, ki govori o zemeljski lepoti in minljivosti.
Jaka Mihelač v SF, foto Marijan Zlobec
Pesmi bodo zazvenele v izvedbi baritonista Jake Mihelača, prejemnika številnih prestižnih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, in mednarodno priznanega tenorista Paula Schweinesterja, ki izvaja vse od baročne glasbe do sodobnih opernih del.
Program:
Arnold Schönberg: Ozarjena noč, op. 4
Gustav Mahler, prir. Arnold Schönberg: Pesem o zemlji
Paul Schweinester
(12. julija, ob 20. uri, Križevniška cerkev)
Gledališče La Fenice
Puccinijeva Madama Butterfly iz Benetk
Giacomo Puccini velja za najbolj znanega in razvpitega verističnega skladatelja, čeprav so njegove opere zaradi melodramatičnosti in eksotike bližje romantični idejni podstati kot realizmu. Madama Butterfly je tragična ljubezenska zgodba, katere dogajanje je postavljeno na Japonsko, kar je dalo Pucciniju veliko priložnosti za orientalistično slikanje miljeja, medtem ko je socialna kritika umaknjena v ozadje. Mojstrovino bo izvedla operna hiša Gledališče La Fenice pod taktirko Danieleja Callegarija in v režiji Àlexa Rigole. V glavnih vlogah bodo nastopili Monica Zanettin, Manuela Custer in Vincenzo Costanzo. La Fenice slovi kot ena najbolj priznanih institucij v zgodovini italijanskega gledališča in je bila v 19. stoletju prizorišče slavnih opernih premier, na katerih so izvajali velika dela Rossinija, Bellinija, Donizettija in Verdija. Callegari, strokovnjak za glasbo 19. in 20. stoletja, je dirigiral nekaterim največjim simfoničnim orkestrom na svetu v najprestižnejših gledališčih in koncertnih dvoranah na svetu. Àlex Rigola je v Barceloni rojeni gledališki režiser, čigar predstave so bile izvedene v mnogih evropskih, južnoameriških in azijskih državah.
Dirigent: Daniele Callegari
Režiser: Àlex Rigola
Scenografinja in kostumografinja: Mariko Mori
Oblikovanje luči: Albert Faura
Zasedba:
Čočo san: Monica Zanettin
Suzuki: Manuela Custer
Kate: Julie Mellor
Pinkerton: Vincenzo Costanzo
Sharpless: Vladimir Stojanov
Goro: Cristiano Olivieri
Princ Jamadori: Armando Gabba
Stric Bonzo: Cristian Saitta
Prizor iz Madama Butterfly
(13. in 14. julija, ob 20. uri, Cankarjev dom)
Maria Pages v Ljubljani leta 2013, foto Festival Ljubljana
Šeherezada Marie Pages
Režiserja: María Pagés, El Arbi El Harti
Koreografinja, kostumografinja in glasbena režiserka: María Pagés
Dramaturg in besedilo: El Arbi El Harti
Glasba: Rubén Levaniegos, Sergio Menem, David Moñiz, María Pagés
Oblikovalka luči: Olga García
Scenografa: María Pagés, El Arbi El Harti
Izdelava scen, izdelava kostumov in barvanje: María Calderón, Sandra Calderón
Plesalci:
María Pagés
Júlia Gimeno, Marta Gálvez
Almudena Roca, Ariana López
Meritxell Rodríguez, Nerea Pinilla
Sofía Suárez, Marina González
Pevki:
Ana Ramón Muñoz
Cristina Pedrosa
Glasbeniki:
Rubén Levaniegos, Isaac Muñoz, kitara
Sergio Menem, violončelo
David Moñiz, violina
José María Uriarte, tolkala
María Pagés je svetovno uveljavljena umetnica in plesalka iz Seville, znana po svojevrstnem konceptu estetike flamenka. Velja za najpomembnejšo predstavnico avantgarde flamenka, umetnosti, ki se nenehno razvija in je vselej sodobna ter živa. Kritiki jo opisujejo kot izjemno umetnico, ki v vsakem gledalcu pusti neizbrisen spomin in globok umetniški vtis. V dolgoletni karieri je nastopila na vseh prestižnejših odrih na svetu, za svoje delo pa je prejela številne nagrade doma in v tujini. V Slovenijo se vrača z najnovejšo koreografijo Šeherezada, ki dramaturško izhaja iz sodobnega branja bistva čudovitih ženskih likov, ki so zaznamovali svet univerzalne kulture. V tem delu zrelosti in organskega prevzemanja umetnosti ter koreografije flamenka se María Pagés in El Arbi El Harti poglabljata v empatijo žensk, pri čemer sestrstvo postavljata kot temelj ženskega glasu, ki izraža in zagovarja resničnost ženskega vsakdana. Zgodba se začne tam, kjer se konča Tisoč in ena noč. Šeherezada v dvanajstih prizorih pripoveduje o izkušnjah ženske, ki želi v svetu utrditi filozofska načela ženske singularnosti.
- María Pagés je svetovno uveljavljena umetnica iz Seville, ki je znana po lastnem konceptu estetike flamenka
- S plesom se je začela profesionalno ukvarjati pri 15 letih in leta 1990 ustanovila lastno skupino The María Pagés Dance Company, s katero gostuje na svetovnih koncertnih prizoriščih
- Leta 2014 ji je špansko ministrstvo za kulturo podelilo zlato medaljo za zasluge na področju likovne umetnosti
- Lastnih koreografij je v dolgoletni karieri ustvarila že več kot 20
- María Pagés in El Arbi El Harti se v Šeherezadi poglobita v empatijo žensk, pri čemer postavita sestrstvo kot temelj ženskega glasu
Šeherezada
(17. julija, ob 21.uri, Poletno gledališče Križank)
Massimo Mercelli
Kraljevi komorni orkester Valonije
Dirigent Vahan Mardirossian
Massimo Mercelli, flavta
Massimo Mercelli, foto Marijan Zlobec
Program:
K. Penderecki: Sinfonietta za flavto in godala
M. Nyman: Koncert za flavto in godala št. 2
G. Sollima: Contrafactus
***
P. I. Čajkovski: Spominek iz Firenc
Solist
Kraljevi komorni orkester Valonije (1958) deluje že več kot pol stoletja. Pogosto sodeluje z največjimi umetniki na najpomembnejših mednarodnih odrih in redno nastopa v Monsu, kulturni prestolnici Valonije, kjer ima tudi sedež. Orkester je že več kot 20 let partner mednarodnega glasbenega tekmovanja za ustvarjalce na začetku kariere Natečaj kraljice Elizabete v Bruslju. Vahan Mardirossian je nedavno prevzel najvišje mesto orkestra in nadaljeval uspešno delo predhodnikov. Mardirossian kot pianist in dirigent združuje svoji strasti, saj že več let hkrati igra in dirigira največje klavirske koncerte, kot solist pa je nastopal pod vodstvom uveljavljenih dirigentov, kot so Masur, Järvi, Sado, Axelrod in Ahronovič. Njegov široki repertoar sega od baročnih mojstrovin do sodobnih del. V solistični vlogi bo nastopil flavtist Massimo Mercelli, ki je v svoji karieri sodeloval z najzanimivejšimi skladatelji našega časa, kot so Penderecki, Gubaidulina, Glass, Nyman, Bacalov, Morricone, Galliano in Sollima, ki so zanj napisali nova dela. Program zaobjema tri primere neoromantizma različnih odtenkov in eno romantično delo. Najprej bo zazvenela disonantna skladba Pendereckega, nato pastoralni koncert Nymana in ritmično minimalistični Contrafactus Sollime. Program bo sklenilo delo, ki ohranja svoj značilni ruski patos, čeprav ga je Čajkovski napisal v sončni Italiji.
Vahan Mardirossian
(18. julija, ob 20. uri, Križevniška cerkev)
Piotr Beczala
Večer znamenitih opernih arij
Dirigent Gianluca Marciano
Orkester Slovenske filharmonije
Sondra Radvanovsky, sopran
Piotr Beczala, tenor
Gianluca Marcianò
Z Orkestrom Slovenske filharmonije bosta na večeru znamenitih opernih točk nastopila Sondra Radvanovsky ter Piotr Beczała. Sondra Radvanovsky je svetovno priznana sopranistka, katere globina in izvrstna barva glasu se ujemata z njeno dramatično igralsko sposobnostjo ter vsestranskostjo v širokem repertoarju, ki vključuje naslovne vloge v Rusalki, Lucrezii Borgia in Manon Lescaut. Nastopala je v vseh večjih opernih hišah na svetu, velja pa za eno izmed vodilnih živečih interpretk Verdijevih vlog in belcanta. Na odru se ji bo pridružil Beczała, ki je eden najbolj iskanih liričnih tenorjev našega časa in stalni gost vodilnih svetovnih opernih hiš. Na Poljskem rojeni umetnik ni priznan le zaradi lepote svojega glasu, ampak tudi zaradi goreče predanosti vsakemu liku, ki ga upodablja. Poleg opernega repertoarja izvaja tudi številna velika vokalna dela z najuglednejšimi svetovnimi orkestri. Dvojec in orkester bo vodil Gianluca Marcianò, ki velja za zelo iskanega dirigenta in slovi po neomajnem dramatičnem dirigiranju v povsem svojevrstnem slogu. Pod njegovo taktirko bodo zazvenele najbolj sijajne romantične arije in dueti iz del Puccinija, Dvořáka in Giordana.
Piotr Beczala
Program:
G. Puccini: “Sola, perduta, abbandonata”, arija Manon iz opere Manon Lescaut
G. Puccini: “Recondita Armonia”, arija Cavaradossija iz opere Tosca
G. Puccini: “Mario Mario son qui!”, duet Tosce in Cavaradossija iz opere Tosca
G. Puccini: “Vissi d’arte vissi d’amore”, arija Tosce iz opere Tosca
G. Puccini: “E lucevan le stelle”, arija Cavaradossija iz opere Tosca
***
U. Giordano: “Come un bel dì di maggio”, arija Andree iz opere Andrea Chénier
U. Giordano: “La mamma morte”, arija Magdalene iz opere Andrea Chénier
U. Giordano: “Vicino a te s’acquita”, duet Magdalene in Andree iz opere Andrea Chénier
M. Dvořák: Prinčeva arija iz opere Rusalka
M. Dvořák: “Měsíčku na nebi hlubokém”, arija Rusalke iz opere Rusalka
M. Dvořák: Duet princa in Rusalke iz opere Rusalka
Sondra Radvanovsky
(19. julija, ob 20. uri, Cankarjev dom)
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec