Slavni francoski pisatelj David Diop, po poreklu iz Senegala, se je te dni predstavil najprej študentom francoščine na Filozofski fakulteti, obiskal svojo slovensko založbo Mladinska knjiga, pri kateri je leta 2020 izšel prevod njegovega romana Več kot brat, ter imel še javni nastop s pogovorom v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Na srečanju pa so podelili še Nodierovo nagrado za najboljši prevod iz francoščine v slovenščino za leto 2022. Nagrado je prejela prav prevajalka Diopovega romana Janina Kos. Nodierovo nagrado je sicer dobila za prevod dela Anomalija avtorja Herveja Le Telliera. Prevod je “slogovno in vsebinsko zvest francoskemu izvirniku,” je zapisala žirija.
Plakat v Kosovelovi dvorani, vse fotografije Marijan Zlobec
David Diop je francoski romanopisec in akademik, ki je specializiran za francosko in frankofonsko afriško književnost 18. stoletja. Rodil se je leta 1966 v Parizu materi Francozinji in očetu Senegalcu. Pri petih letih se je preselil v Dakar in večino svojega otroštva preživel v Senegalu, preden se je po končani srednji šoli pri 18. letih vrnil na študij v Francijo. Diop je prejel doktorat na Sorboni za študij francoske književnosti 18. stoletja.
Pozdrav in zahvala francoske veleposlanice v Sloveniji Florence Levy
Njegovo raziskovanje na Univerzi v Pauju v jugozahodni Franciji se osredotoča na predstavitve Afrike v poročilih iz 18. stoletja in v podobah popotnikov.
Diop je leta 2021 prejel mednarodno Bookerjevo nagrado za svoj roman At Night All Blood Is Black kot prvi francoski avtor (iz francoščine v angleščino ga je prevedla Anna Moschovakis).
To je Diopov drugi roman, v izvirniku Frère d’âme, ki prepleta zgodovino prve svetovne vojne z zgodovino kolonializma. Izšel je leta 2018.
David Diop med branjem odlomka iz romana
Glavni junak, Alfa Ndiaye, po smrti prijatelja iz otroštva Madembe Diopa ponori in svojim nemškim sovražnikom povzroči izjemno brutalne smrti. Pisatelja Davida Diopa je k pisanju knjige spodbudilo službovanje njegovega francoskega pradeda med vojno. Diop je izjavil: “Svoji ženi ali moji materi ni nikoli povedal ničesar o svoji izkušnji. Zato so me vedno zelo zanimale vse zgodbe in pripovedi, ki so mi omogočile dostop do oblik intimnosti v tej posebni vojni.”
Roman je bil v ožjem izboru za deset francoskih nagrad; dobil je študentsko nagrado Goncourt in nagrado Los Angeles Times Fiction Book Prize.
Pogovor z novinarko Dela Nino Gostiša
Ta roman je od leta 2020, kot rečeno, v slovenskem prevodu in o tem je v glavnem tekla beseda na srečanju v Cankarjevem domu.
Za Slovence, ki sorazmerno dobro poznamo krutost prve svetovne vojne, še posebej s soške fronte, se zdi tema iste vojne na fronti med francoskimi in nemškimi vojaki precej drugačna, še posebej s perspektive in povezanosti afriških domorodcev na strani Francije, bodisi da so sami imeli interes, ali pa jih je angažirala država kot borce v prvih vrstah, s puškami in mačetami v rokah, kar pomeni prvovrstne klavce, (podobno kot so potekali boji od blizu z bajoneti v okolici Gorice, Kekca, Sabotina…do Kobarida), le da slovenska literatura tako krutih opisov, ki pa so pri Diopu zelo groteskni in morda celo humorni hkrati, nima. S tem pa se odpira vprašanje verodostojnosti francoskega pisatelja, ki se vsaj v prvem delu romana bolj približuje kakšnemu filmskemu bunuelovskemu nadrealizmu in dobimo spomin na Charlesa Chaplina ter njegove vojaške pustolovščine v Velikem diktatorju. Tu pravzaprav slovenski bralec ne občuti kakšne žalosti ali tragike, kot ga prevzame pri branju Cankarjevih Podob iz sanj.
Predstavitev Nodierove nagrade
Poseben vidik Diopove literature je prvoosebna izpoved glavnega junaka, ki hkrati postavlja v odnos ali kontekst svojega najboljšega prijatelja, ki pa ga na smrt ranjenega in na njegovo trikratno prošnjo, naj ga ubije in s tem konča njegovo trpljenje, ne usliši, kar kasneje spozna kot svojo veliko napako.
Nagrajenka Janina Kos
Metafora s sedmimi, v bistvu pa osmimi, odsekanimi romami, kar pomeni pokončanje nemškega sovražnika v neposrednih spopadih z mačeto, se pravi na najbolj kruti fronti, se zdi v romanu bolj slikovita, a izvedena na simbolni, skorajda pop ali performerski način, tako da bralec te krutosti ne občuti, ampak jo jemlje kot domišljijsko, vizijsko, vzorčno afriško najemniško vojaško primitivno in hkrati najbolj pogumno in za sovražnika pogubno dejanje in dogajanje. Pisatelj je zelo spreten v nenehnem ponavljanju metrafore več kot brat hote vzbudi dvom, ali ne to res, ali pa zgolj igra.
Pogovor s pisateljem v Kosovelovi dvorani se je bolj dotaknil tega prvega, frontovskega dogajanja, ki pa mu sledi umik najbolj krvavega vojaškega sudanskega protagonista v zaledje fronte, da bi se od klanja vsaj malo odpočil in imel na soborce manjši vpliv, ki je sicer že vzbudil negodovanje, ker imajo tudi vojskovanja svoja kulturna pravila. V zaledju pa je podvržen nekakšnemu risarskemu psihoanalitskemu testu, kjer pa se razkrijejo nekatere predfrontovske izkušnje, izključno afriške, pri čemer je Senegal samo ena izmed držav, od koder so črni vojaki prihajali na pomoč v Francijo, kot smo slišali v pogovoru (Čad, Niger, Mali).
Naslovnica
Prvoosebno izpovedni junak je doktorju Françoisu najprej narisal žensko glavo svoje matere, tako da potem na dolgo lahko razloži svojo družinsko ali rodbinsko poreklo. Druga risba je bil portret prijatelja Madembe, ki mu je bil “več kot brat.” Tudi tu sledimi kronologijo prijateljstva, ki je pripeljala do odločitve, – seveda po prepričevanju v šoli -, da je treba rešiti mater domovino, Francijo… Tretja podoba je ljubezenska, ki opisuje izgubo nedolžnosti s spogledljivo in preračunljivo Fary Thiam. Tu potem spoznavamo socialna ozadja afriškega življenja, ki so nekaj povsem drugačnega od francosko-nemške fronte, pa tudi od pričakovanj, kaj naj bi mladi Afričani sploh pozitivnega dobili, če se ali ko se preselijo v Francijo. Iz te zadnje perspektive v romanu bi potemtakem lažje razumeli popartistično opisovanje bojev z mačetami in simbolno sekanje rok nemškim vojakom ter prinašanje njihovih pušk v matično zaledje.
David Diop je tako dober pisatelj, da mu moraš hkrati verjeti in vanj dvomiti. Rad se z jezikom in opisanimi podobami igra. Bralec tu simpatično zaniha; če se mu zazdi, mu verjame, če ne, pač ne. Kljub vsemu dokumentarnemu opisu, je roman Več kot brat fikcija. Je pa kolonialni vojak na francoski strani spopadov z nemško vojsko v prvi svetovni vojni več kot očitno navdušil angleške bralce, da je prejel mednarodno Bookerjevo nagrado.
Pisatelj je kot moški čeden in nekako deluje skorajda malce playboyevsko, a tu raje naredim piko.
Slovesnost ob razglasitvi nagrade
David Diop
Nodiereva nagrada je pobuda Francoskega inštituta v Sloveniji, organizirana v sodelovanju z Društvom za promocijo literarnega prevoda ATLAS (Association pour la promotion de la traduction littéraire) in Mednarodnim središčem leposlovjih prevajalcev CITL (Collège international des traducteurs littéraires d’Arles). Podeljujejo jo od leta 2018 za najboljši prevod iz francoščine, s katero želi izpostaviti in nagraditi delo prevajalcev.
Nagrada zajema: enomesečno brezplačno bivanje v Mednarodnem središču leposlovnih prevajalcev v provansalskem mestu Arlesu, kritje stroškov prevoza iz Slovenije v Francijo in štipendijo za bivanje v višini 1500 evrov bruto.
Direktorica Mladinske knjige Simona Mele
Janina Kos se je ob podelitvi nagrade zahvalila Francoskemu inštitutu v Sloveniji, založbi Mladinska knjiga ter urednici te založbe Darji Marinšek. Spremno besedo v knjigi Več kot brat je prispevala Katja Zakrajšek.
Slovenski prevod Anomalije Janine Kos je glede na utemeljitev žirije za Nodierovo nagrado slogovno in vsebinsko zvest francoskemu izvirniku, hkrati pa v slovenščini klen in precizen. Slovenskemu bralcu je Janina Kos ponudila čtivo, ki ga bo hkrati očaralo in zmedlo, kot je delo očaralo in zmedlo francoskega bralca, je še ocenila žirija v sestavi Tanja Lesničar Pučko, Florence Gacoin-Marks in Nina Gostiša.
Janina Kos je zelo dejavna posrednica francoske književnosti slovenskim bralcem. Po prevajanju dveh romanov Yasmine Réza, o kateri je prej napisala magistrsko nalogo, je prevedla tri sodobne romane, ki so prejeli Goncourtovo nagrado po izboru slovenskih študentov: Bakhita Véronique Olmi, Več kot brat Davida Diopa in Vsak od nas biva na tem svetu po svoje Jean-Paula Duboisa.
Naslovnica
Zgodba z Goncourtovo nagrado nagrajenega romana Anomalija se začne 10. marca 2021, ko s pariškega letališča vzleti letalo za New York; na krovu je 243 potnikov. Med letom naletijo na močno turbulenco, a po mučnem premetavanju pilotu uspe varno pristati. Tri mesece pozneje se zgodi nekaj nepredstavljivega, anomalija v vesoljnem redu, nenaraven pojav, ki ga ne zna nihče pojasniti, in 243 potnikom se življenje za vedno spremeni, prav tako pa tudi vsem drugim. Anomalija zamaje temelje njihovega obstoja, vere, njihovih najosnovnejših prepričanj o zakonitostih našega sveta.
Sodobni francoski pisatelj, esejist in novinar Herve le Tellier se je doma in v tujini proslavil z več romani in zbirkami kratkih zgodb, največji literarni uspeh pa je požel prav z zadnjim romanom Anomalija. Zanj je prejel najpomembnejše francosko literarno priznanje, Goncourtovo nagrado. Knjiga je obenem postala druga najbolj prodajana dobitnica Goncourtove nagrade v zgodovini – po Ljubimcu Marguerite Duras.
Žirija je nagrado izbirala med kar desetimi knjigami prevodov iz francoščine, ki so izšli prvič. Iz ocenjevanja pa je izločila stripe, mladinsko književnost, komercialne romane in ponovne prevode.
Poln avditorij
Marijan Zlobec