Optimizem, ki vsako pomlad vlada na osrednji tiskovni konferenci MOL in Festivala Ljubljana, se pravi žapana Zorana Jankovića in Darka Brleka, ob udeležbi in predstavitvi številnih glavnih sponzorjev, se je vsakokrat v nadaljevanju in izpeljavi programa, tam do začetka septembra, izkazal za upravičen.
Zoran Janković in Darko Brlek na Kongresnem trgu, foto Festival Ljubljana
Niti enkrat ni pustil dvoma, da program ne bo uspešno realiziran. Za to pa je potrebno trdo delo ne le sodelujočih v Festivalu Ljubljana, ampak vseh nastopajočih, ki jih je vsako leto precej nad tri tisoč.
Slavna pevca na Kongresnem trgu, foto Marijan Zlobec
Prav tako želja tujih umetnikov, da nastopajo prav v Ljubljani, kot mi je lani po nastopu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na druženju kar na odru, ko se je dvorana že izpraznila, dejala sopranistka Ana Netrebko: “Tu se počutim tako lepo!” Na odru čuti občinstvo spredaj, zgoraj, z leve in desne strani balkonov, skratka obkrožena s toploto.
Sfera Mundi na 66. Ljubjana Festivalu leta 2018, foto Festival Ljubljana
Festivali po Evropi imajo večinoma podobno strategijo, saj so odvisni od gostov. Če imaš dober program, se to hitro izve; nastopajoči imajo svoje predstavitvene spletne strani, kjer omenjajo gostovanje v Ljubljani kot del svojega poletnega urnika. Predvsem pa se vidi, da poleti najboljši ne počivajo.
V Ljubljano se vrača slavna katalonska skupina La Fura dels Baus
Sfera Mundi z Magellanovo ladjo na Kongresnem trgu, foto Mediaspeed
Biti ali ne biti
La Fura dels Baus je gledališka skupina, ustanovljena leta 1979 v Barceloni, ki je znana po svojem uličnem gledališču, uporabi nenavadnih prizorišč ter brisanju meja med občinstvom in igralstvom. Od zgodnjih 90. let so diverzificirali svoja ustvarjalna prizadevanja in se razširili na področja digitalnega in uličnega gledališča, uprizarjanja sodobnih gledaliških del ter oper in produkcije večjih korporativnih dogodkov.
(26. in 27. junija, 21. uri, Poletno gledališče Križank)
Pastorala za planet
Glavni prispevek gledališke skupine La Fura dels Baus je pristop k predstavam, ki občinstvo spodbuja k aktivnemu sodelovanju v prostorih, ki so tradicionalno rezervirani za javnost. Ta mešanica tehnik in disciplin je postala znana kot »furanski jezik«, izraz, ki se danes uporablja tudi za opis dela drugih gledaliških skupin. La Fura dels Baus veljajo za najbolj znano blagovno znamko glasbeno-scenskega spektakla.
V Ljubljani bodo gostovali z dvema predstavama na štirih večerih. Pred gostovanjem v Ljubljani napovedujejo celo serijo scenskih predstav Orffove kantate Carmina Burana v Madridu, v Teatro Caser Calderon.
Pastorala za planet
La Fura dels Baus so s svojim soustanoviteljem in sodirektorjem Carlusom Padrisso gostovali na 66. Ljubljana Festivalu s premierno predstavo Magellanovo potovanje okrog sveta leta 1519. Naslov predstave na Kongresnem trgu je bil Sfera Mundi.
Pastorala za planet
La Fura dels Baus predstavlja svojo različico Beethovnove simfonije št. 6, znane kot Pastoralna simfonija. Dokončano leta 1808 je eno redkih programskih glasbenih del bonskega skladatelja, ki ga je podnaslovil Spomini na podeželsko življenje. Režiser Carlus Padrissa jo je na novo interpretiral pod imenom oziroma naslovom Pastorala za planet in jo v dogovoru sooblikoval v posebno glasbeno mešanico (Laurence Equilbey) z drugimi skladbami skladateljev Beethovnovega časa, kot so Anton Reicha, Carl Maria von Weber, Julius Rietz in Fanny Mendessohn. Padrissa predlaga poglobljeno meditacijo o odnosu med naravo in človekom, ki raziskuje možnost življenja brez potrošnje oziroma potrošništva. Čeprav predlog dviguje trenutno prelomno točko harmonije in ekološke odpornosti planeta (dramatičnega in resničnega), ima lahko delo nepričakovan zasuk. O tem bo odločala javnost sama z uporabo aplikacije Kalliope, ki jo je razvila Fundación Épica de La Fura.
Mihael Milunović, foto Ana Paunković/RAS Srbija
To novo delo postane globoka meditacija o odnosu med naravo in ljudmi, ki raziskuje možnost življenja brez pretirane potrošnje. Z združevanjem ilustracij in scenografije Mihaela Milunovića ter kreativnosti multimedijskega umetniškega studia Eyesberg se projekt obrača k utopičnemu idealu globalne vasi, ki živi od naravnih virov in jih enakomerno razporeja po ekonomskem sistemu futurističnega industrijskega oblikovalca Jacqueja Fresca.
Jacque Fresco, foto Wikipedija
Kot pionir na področju inženiringa človeških dejavnikov je Fresco uvajal inovacije na področju biomedicine in predaval o trajnostnih mestih, energetski učinkovitosti, upravljanju naravnih virov in napredni avtomatizaciji. La Fura dels Baus ne reinterpretira sveta, temveč prebuja zavest skozi virtualni svet, projiciran v realnost.
Sophie Karthaüser, foto umetničina agentura
V izvirni predstavi je nastopala sopranistka Sophie Karthaüser, ki je napovedana tudi za oba nastopa v Ljubljani, in ob orkestru Insula, ki ga je vodil Laurence Equilbey (ki je uredil tudi glasbeno dramaturgijo skladbe). Pastorala za planet je bila premierno uprizorjena v Grand Théâtre de Provence v Aix-en-Provence 21. in 22. februarja 2020. 26. in 27. je prispela v Auditorium La Seine Musicale v Parizu, potem v Konzerthausu v Dortmundu (5. junij) in na Bremen Musikfest (5. september). Je koprodukcija La Fura dels Baus, Insula Orchestra, Erda Éducation Reserche Dévelopement Artistique, Le Grand Théâtre de Provence in Bremen Musikfest. (Po Opera actual).
Carlus Padrissa, foto The NBP
V Ljubljani bodo nastopili Simfoniki RTV Slovenija.
Režija: Carlus Padrissa
Scenograf, ilustracije in avdiovizualne vsebine: Mihael Milunović
Eyesberg, video: José Ignacio Vaaliña Fratini
Solistka: Sophie Karthäuser, sopran
Šef dirigent: Josep Vicent
Dirigent in glasbeni dramaturg: Laurence Equilbey
Simfonični orkester RTV Slovenija
Plesalci:
Macarena Bravi
Adriana de Montserrat
Tamara Ndong
Quico Torrent
(29. in 30. junija, ob 21.uri, Poletno gledališče Križank)
Prizor iz muzikala Lepotica in zver, Gledališče Komedija Zagreb, foto Novković
Disneyeva uspešnica v novi preobleki
Animirani film Lepotica in zver je prvi Disneyjev animirani film, ki je bil prilagojen v broadwayski muzikal. Gledališče Komedija iz Zagreba je v sodelovanju z Disneyjem ter podjetjem Music Theatre International oživilo romantično-fantazijski muzikal v režiji in koreografiji Lea Mujića ter pod glasbenim vodstvom Krešimirja Batinića in Davorja Kelića.
Glasba: Alan Menken
Besedilo: Howard Ashman, Tim Rice
Avtor knjige: Linda Woolverton
Režiser originalne produkcije: Robert Jess Roth
Producent originalne produkcije: Disney Theatrical Productions
Glasbeni producent: Josip Cvitanović
Režiser in koreograf: Leo Mujić
Asistentka koreografa za balet in baletna mojstrica: Tina Vrtar Stipić
Asistent koreografa za soliste in baletni mojster: Mladen Mordej-Vučković
Asistent koreografa za zbor in baletni mojster: Dejan Jakovljević
Asistent režiserja in dramaturg: Balint Rauscher
Dirigent: Krešimir Batinić / Davor Kelić
Zborovodja: Davor Kelić
Scenograf: Stefano Katunar
Asistentka scenografa: Paola Lugarić
Kostumografinja: Manuela Paladin Šabanović
Asistentki kostumografinje: Eva Karakaš Bedrina, Tihana Cizelj
Prevod dialoga: Ivanka Aničić
Prevod besedila pesmi: Vanda Vujičić Šušnjar, Dražen Bratulić
Oblikovalec luči: Aleksandar Čavlek
Oblikovalec zvoka: Žarko Fabek
Zasedba:
Belle: Vanda Winter / Buga Marija Šimić
Zver: Igor Drvenkar / Ivan Glowatzky / Neven Stipčić (študent)
Gaston: Fabijan Pavao Medvešek / Matko Knešaurek
Lumière: Dražen Bratulić / Đani Stipaničev
Din Don: Goran Malus / Igor Mešin
Gospa Kamilica: Renata Sabljak / Jasna Bilušić
Lefou: Ognjen Milovanović / Jan Kovačić
Maurice: Adalbert Turner / Ervin Baučić / Adam Končić
Babette: Mila Elegović / Danijela Pintarić
Primadona Grande Bocca: Vlatka Burić Dujmović / Sandra Bagarić
Drobtina: Ruben Carović / Vatroslav Hrelec / Mihael Kokot / Adriana Klačar
Gospod D’Arque: Filip Hozjak / Neven Stipčić
Neumna dekleta: Lana Blaće, Kristina Habuš, Irena Raduka
Dvojčica 1, Sol: Marta Simikić
Dvojčica 2, Poper: Hana Samardžić
Ko je animirani film Lepotica in zver po izidu žel vsesplošna priznanja, so kritiki takoj opazili njegov broadwayski potencial. Postal je Disneyjev prvi animirani film, ki je bil prilagojen v broadwayski muzikal. Vseh osem pesmi iz filma je bilo ponovno uporabljenih v delu, skladatelj Alan Menken je s pomočjo libretista Tima Ricea zložil šest novih pesmi, medtem ko je avtorica scenarija Linda Woolverton zgodbo prilagodila in jo razširila s še bolj slojevito karakterizacijo likov. Lepotica in zver je slavna ljubezenska zgodba o Belle, samosvoji lepotici iz provincialnega mesta, in Zveri, arogantnem princu, ki je za kazen čarobno spremenjen v pošast ter prisiljen, da se nauči ljubiti in biti ljubljen.
Gledališče Komedija iz Zagreba, ustanovljeno leta 1950 in specializirano za muzikale, je v sodelovanju z Disneyjem ter podjetjem Music Theatre International oživilo romantično-fantazijski muzikal v režiji in koreografiji Lea Mujića ter pod glasbenim vodstvom Krešimirja Batinića in Davorja Kelića.
Buga Marija Šimić
Kritiki so ga z navdušenjem označili za igrivo, dinamično in duhovito interpretacijo Disneyjeve klasike – spektakel, ki ga noben ljubitelj odrskih glasbenih del ne sme zamuditi.
Muzikal bo izveden v hrvaškem jeziku s slovenskimi in angleškimi podnapisi.
(3., 4., 6. in 7. julij, ob 21.15, Poletno gledališče Križank)
Pianist Simon Trpčeski
Program:
Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 2 v c-molu, op. 18
Dimitrij Šostakovič: Simfonija št. 10 v e-molu, op. 93
Dirigent Vasilij Petrenko, foto Mark Mcnulty/IMG Artists
Vasilij Petrenko je sodeloval s številnimi najprestižnejšimi svetovnimi orkestri in si ustvaril izredno močen profil uspešnih studijskih posnetkov. Izstopajo simfonični cikli Šostakoviča, Rahmaninova in Elgarja, ki jih je posnel s Kraljevim liverpoolskim filharmoničnim orkestrom. Deluje tudi kot glavni dirigent Mladinskega orkestra Evropske unije in Državnega akademskega simfoničnega orkestra Ruske federacije ter direktor londonskega Kraljevega filharmoničnega orkestra. Orkester Slovenske filharmonije bo pod njegovo taktirko najprej izvedla priljubljeni Koncert za klavir in orkester št. 2, Sergeja Rahmaninova, ki izstopa zaradi kontrastnih liričnih tem.
Simon Trpčeski, foto umetnikov FB profil
Kot solist bo nastopal Simon Trpčeski, ki ga kritiki cenijo zaradi virtuoznosti, globoko ekspresivnega pristopa in karizmatične odrske prezence. Sodeloval je z več kot sto svetovnimi orkestri in številnimi priznanimi dirigenti, dolgoletno pa sodeluje predvsem s Kraljevim liverpoolskim filharmoničnim orkestrom in Petrenkom. Zavzema se tudi za krepitev kulturne podobe svoje rodne Makedonije. Program bo sklenila Šostakovičeva Simfonija št. 10, katere drugi stavek predstavlja glasbeni portret skladateljevega ustrahovalca Stalina.
(10. julija, ob 20. uri, Cankarjev dom)
Sloviti operni duo, foto Marijan Zlobec
Vladajoča primadona 21. stoletja Ana Netrebko je s svojim bogato zvenečim glasom in karizmatično odrsko prezenco na novo opredelila, kaj pomeni biti operna zvezda. Z nastopi v živo in na večkrat nagrajenih posnetkih je postala vodilna mednarodna predstavnica opere. S soprogom, karizmatičnim Jusifom Ejvazovom, ki je eden najbolj iskanih tenoristov svoje generacije, sta postala zvezdniški operni par brez primere.
Ana Netrebko in Jusif Ejvazov, foto Marijan Zlobec
Na odru se jima bosta pridružila srbski baritonist Željko Lučić, ki še naprej pridobiva priznanja za svoje izvedbe dramskega repertoarja v vodilnih svetovnih opernih hišah, in ruska mezzosopranistka Elena Židkova, ki slovi kot sijajna interpretka mogočnih Wagnerjevih vlog. Nastopili bodo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko Michelangela Mazza, ki z zvezdniškim parom sodeluje že od leta 2017. Program bo osredotočen na priljubljene točke iz raznolikih Verdijevih del iz različnih obdobij, od zgodnjega “grandioznega” sloga (Macbeth) do poznega spektakularnega in “osebnega” sloga, ki že močno rahlja ustaljene operne forme ter kaže nov dramatični razvoj (Aida, Otello). Njegova dela so močno zaznamovala veristični in naturalistični razvoj italijanske opere.
Ana Netrebko, foto Marijan Zlobec
Program:
G. Verdi: “Ritorna vincitor!”, arija Aide iz opere Aida
G. Verdi: “Celeste Aida”, arija Radamesa iz opere Aida
G. Verdi: “La fatal pietra sovra me si chiuse…O terra, addio”, arija Radamesa iz opere Aida
G. Verdi: “Alzati! … Eri tu, che macchiavi quell’anima”, Renatova arija iz opere Ples v maskah
G: Verdi: “Pace, pace, mio Dio”, Leonorina arija iz opere Moč usode
Željko Lucić, foto Artyom Korotayev TASS/Profimedia
G. Verdi: “La vita è inferno all’infelice… O tu che in seno agli angeli”, arija Alvara iz opere Moč usode
G. Verdi: “Un dí, se ben rammentomi…Bella figlia dell’amore”, kvartet Gilde, Magdalene, vojvode in Rigoletta iz opere Rigoletto
G. Verdi: “Ballabili” iz opere Otello
G. Verdi: “Una macchia è qui tuttora!”, recitativ Lady Macbeth, zdravnika in dvorne dame iz opere Macbeth
G. Verdi: “Desdemona rea!…Ora e per sempre addio…Era la notte…Sì, pel ciel marmoreo giuro!”, recitativ Otella in Jaga iz opere Otello
Elena Židkova, foto umetničina agentura
G. Verdi: “Stride la vampa”, arija Azucene iz opere Trubadur
G. Verdi: “Ove son io?”, recitativ Macbetha in Lady Macbeth iz opere Macbeth
G. Verdi: “Ella mi fu rapita!…Parmi veder le Iagrime…Possente amor”, arija vojvode iz opere Rigoletto
G. Verdi: “Tacea la notte…Di geloso amor sprezzato”, arija Leonore iz opere Trubadur
Lansko druženje po koncertu na odru Gallusove dvorane, foto Marijan Zlobec
(11. julija, ob 20. uri, Cankarjev dom)
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec