Zelo uspešno spomladansko založniško delo in pregled rezultatov Založbe ZRC zaključujem s še zadnjimi publikacijami, čeprav so nekatere dostopne le v elektronski obliki, a se ob tem kakšna morebitna napaka ob vnovičnem pregledu lahko popravi ali odpravi. Pa tudi natisne za svoje potrebe.
Šolski etimološki slovar slovenskega jezika 2022
Avtor: Marko Snoj
Šolski etimološki slovar slovenskega jezika 2022 je zasnovan na potrebi, da tudi mladostniki s še ne zadostnim jezikoslovnim in zgodovinskim znanjem dobijo vpogled v zgodovino in predzgodovino besed, ki jih vsakodnevno uporabljajo. Zato je slovarski geslovnik vezan na geslovnik Šolskega slovarja slovenskega jezika, etimološke razlage pa podane na način, ki kljub poenostavitvam ustrezajo znanstveni resnici. Slovar sestoji iz 502 enot.
Naslovni besedi najprej sledi ugotovitev o domačem ali tujem izvoru. Če je beseda domačega izvora in je nastala ali je motivirana znotraj slovenskega jezika, je v nadaljevanju povedano, iz katere besede je tvorjena. Če je nastala v splošnoslovanskih, praslovanskih ali še starejših, morda praindoevropskih časih, so v nadaljevanju navedene sorodne besede iz izbranih sorodnih jezikov in podana praslovanska, po potrebi še starejša rekonstrukcija, tej pa sledi etimološka razlaga. Če je beseda tujega izvora, je najprej navedena tujejezična predloga, tej pa sledi njena etimološka razlaga. Pri besedah domačega izvora je naveden časovni okvir nastanka, pri besedah tujega izvora pa časovni okvir prevzema.
Internetna objava obsega 40 strani.
Šolski slovar slovenskega jezika 2022
Avtorica: Špela Petric Žižić
Šolski slovar slovenskega jezika 2022 s konceptom, utemeljenim na uveljavljenih leksikografskih načelih, prinaša jezikovni opis leksikalnih enot slovenskega knjižnega jezika, namenjen učencem, starim od 6 do 10 let. Vključuje 502 slovarska sestavka in prinaša leksikografsko utemeljen prikaz informacij, prilagojen sposobnostim in znanju najmlajših uporabnikov. Obravnavane so le leksikalne enote knjižnega jezika, slovar pa vključuje tudi večbesedne lekseme, tako nefrazeološke kot frazeološke. Glavni vir gradiva je Korpus šolskih besedil slovenskega jezika, ki zajema učbeniška besedila, otroško literaturo izbranih avtorjev in gradivo šolskih spisov. Obravnavana leksika je tako zajeta iz besedil, ki so za otroke te starosti glavni vir novega knjižnega besedišča, ter obsega zlasti knjižni jezik leposlovja in osnovno terminologijo pri pouku obravnavanih znanstvenih in strokovnih področij, pri čemer so le-ta kar se da enakovredno zastopana. Ker Šolski slovar slovenskega jezika služi tudi kot učni pripomoček, je temeljna leksika vključena zlasti po kriterijih problemskega izbiranja (glede na pravopis, pravorečje in oblike).
Internetna objava obsega 58 strani.
ePravopis 2022
Glavni uredniki: Manca Černivec, Helena Dobrovoljc, Matej Meterc, Tina Lengar Verovnik, Urška Ošlak Vranjek, Peter Weiss
Slovarski del pravopisa prinaša besedje, ki gradivsko ponazarja in deloma razširja pravopisna pravila. Iztočnice istega pravopisnega pravila so povezane v problemske sklope, ki jih predstavlja zbirka Pravopisne kategorije ePravopisa, v kateri je do sedaj 91 kategorij. Slovar se obvestilno osredinja na probleme izrazne ravnine jezika, predvsem zapisa, začetnice, pisanja skupaj ali narazen, pregibanja in besednih zvez. Obstoječi slovarski zbirki je bilo dodanih 764 novih slovarskih, celotna slovarska zbirka (8964 iztočnic) prinaša pregibnostne vzorce in je pravorečno izpopolnjena z izgovornim sklopom.
Težišče obravnave v letu 2022 so bila zemljepisna imena, zlasti ponazorila poglavja »Velika in mala začetnica«. To so nekrajevna imena, imena krajev, pokrajin in imena objektov. Pri teh skupinah imen imajo uporabniki težave zaradi zapisa, tvorbe pridevnikov in prebivalskih imen ali rabe predlogov. Stvarna lastna imena vključujejo zlasti prevedena in poslovenjena imena sporazumov, deklaracij ipd., pri katerih dvomimo o uradni obliki imena. Dodana osebna lastna imena pa so večinoma ponazoritve preglednice za prevzemanje iz italijanščine oz. poglavja »Prevzemanje iz posameznih jezikov«.
Internetna objava ima 169 strani.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2022
Glavni uredniki: Manca Černivec, Dejan Gabrovšek, Nataša Jakop, Janoš Ježovnik, Boris Kern, Simona Klemenčič, Nataša Gliha Komac, Aleksandra Bizjak Končar, Domen Krvina, Nina Ledinek, Matej Meterc, Mija Michelizza, Tanja Mirtič, Matic Pavlič, Andrej Perdih, Duša Divjak Race, Maja Rotter, Marko Snoj, Mladen Uhlik, Andreja Žele, Špela Petric Žižić
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2022 prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika glede na jezikovno rabo, izkazano v raznovrstnih sodobnih, predvsem korpusnih, gradivskih virih. V okviru 489 slovarskih sestavkov, ki jih na makrostrukturni ravni uvaja enobesedna iztočnica, so celovito in sistematično opisane pomenske, slovnične, pragmatične in druge lastnosti eno- in večbesednih nefrazeoloških in frazeoloških leksikalnih enot. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU.
Internetna objava obsega kar 607 strani.
Josip Jurčič (1844–1881). Literarno- in kulturnozgodovinski portret
Uredili: Urška Perenič, Neža Zajc
Na slovenskem književnem nebu tudi po preteku dolgih desetletij in še daljših stoletij še naprej močno seva zvezda Josipa Jurčiča, prvega pomembnejšega slovenskega pripovednika. A Jurčič je bil v zgodnejših fazah svojega ustvarjanja tudi pesnik, medtem ko ustvarjalni vrhunec njegove poti predstavlja tragedija Veronika Deseniška. Prav tako znanstvena monografija Jurčiča predstavi v vlogi časnikarja, urednika, publicista in navsezadnje politika. Čeprav pisatelja na teh področjih ni zmerom mogoče videti v ospredju, je bil vedno nezamenljiv. Bil je eden tistih, za katere je Izidor Cankar dejal, da so v vsem pozitivni, graditeljski. Monografija sledi tudi potem Jurčičevih literarnih del med tuje bralce, s čimer se prek pisateljevega dela v nadčasnih okvirih prepletejo tudi različni jezikovni in kulturni prostori in mu odmerjajo zasluženo mesto v širšem območju svetovne književne republike.
Predgovor (Urška Perenič, Neža Zajc)
Matjaž Kmecl: 140 let po Jurčičevi smrti
Urška Perenič: Nastajanje Jurčičeve podobe
Igor Grdina: Jurčičeva Veronika
Neža Zajc: Josip Jurčič kot začetnik realističnega diskurza
Alja Brglez: Josip Jurčič – od prekarca in podjetnika do politika
Janez Markeš: Jurčič, novinarstvo in politika v perspektivi postajanja slovenskega naroda
Bernard Nežmah: Josip Jurčič kot urednik in časnikar Slovenskega naroda (1871–1881)
Barbara Rigler: Jurčičeva »obsodba« v prevodih
Josip Jurčič v jubilejnem letu v bibliografiji (Drago Samec, Marija Samec, Roman Rozina)
Zbirka Življenja in dela XXIX. Biografske študije 21
Marijan Zobec