Obisk za slovenske izseljence nekoč zelo priljubljenih Bariloč (San Carlos de Bariloche), kjer seveda živijo in delujejo še danes, je tako rekoč obveza slehernega slovenskega turista, ko se iz domovine poda na obisk Argentine. Mendoza, Buenos Aires, Mar del Plata, Bariloče…so nujnost, da si ustvariš veliko lepši vtis, kot se nam kažejo pretekle razlage, zlasti povezane z usodo politične emigracije. Čas je že, da se Slovenja dokončno odpre in Slovence, ki so želijo vrnitve, zlasti mlajše generacije, rojene celo okrog leta 2000, sprejme, zaposli, jim nudi najemna stanovanja in plače, ki so lahko že na začetku vsaj 100 % višje, kot so trenutno v Argentini.
Nakup vstopnic za obisk narodnega parka, vse fotografije Marijan Zlobec
Najcenejši način, da pridete iz mesta San Carlos de Bariloche do jezera Nahuel Huapi, je z avtobusom linije 20 prek Puerto Pañuelo, kjer se vkrcate v katamaran. Vožnja vas stane 52,5 evrov in traja do Puerto Blist 58 minut. Razdalja med San Carlos de Bariloche in vstopnim jezerom Nahuel Huapi je 23 km. V mestu Nahuel Huapi Lake je na voljo več kot 115o hotelov. Cene se začnejo od 20.000 ARS ali petdeset evrov na noč. Nacionalni park in rezervat Nahuel Huapi je najstarejši v Argentini in eden najstarejših na svetu.
Zgradba narodnega parka, kjer plačate vstopnino 10 evrov
Tujega turista pa že ob vstopu v zgradbo narodnega parka čaka presenečenje, saj mora poleg drage vstopnice za vožnjo kupiti še vstopnico za sam park, ki za tujce stane deset evrov, za domačine pa osemkrat manj.
Katamaran je sodoben in udoben
Nacionalni park Nahuel Huapi se nahaja na jugu Argentinske republike in na severozahodu Patagonije. 710.000 hektarjev, ki sestavljajo njeno ozemlje, se nahaja v dveh provincah: Neuquén in Río Negro, v njegovi bližini z mesti, kot so San Carlos de Bariloche, Dina Huapi in Villa La Angostura. Park seveda ni samo narava, ampak je v njej nekaj vil, kot sta Mascardi in Traful, podeželskih območij, kot je Cuyin Manzano, in več kot 700 zasebnih parcel, kar je kraj srečanja prebivalcev, skupnosti, sosedov, institucij, organizacij in obiskovalcev.
Pomislil bi na naše Julijske Alpe
Začetki tega narodnega parka segajo v leto 1903, ko je strokovnjak Francisco Pascasio Moreno podaril narodu tri kvadratne kilometre ozemlja, ki se nahaja na meji ned Neuquén in Río Negro, na zahodnem koncu kraka, sedaj pristanišča Blest jezera Nahuel Huapi. Območje je postalo jedro prvega nacionalnega parka v Argentini, ki je bil leta 1922 razglašen za “Južni nacionalni park”. Leta 1934 je nacionalni kongres z zakonom odobril ustanovitev nacionalnega parka Nahuel Huapi, ki je vključeval večje ozemlje. Tako je Argentina postala tretja država v Južni Ameriki, ki ima nacionalni park.
Jezero je v primerjavi z našimi velikansko
V tem okviru je bila leta 1934 pod predsedovanjem generala Justa ustanovljena Komisija za nacionalne parke, ki ji je predsedoval dr. Ángel Gallardo, in 9. oktobra istega leta je kongres sprejel zakon 12.103, ki je privedel do ustanovitve prvega direktorata za parke.
Enourna vožnja ob gledanju naravnih lepot mine zelo hitro
Nacionalni parki so nastali kot teritorialna in populacijska afirmacija, ki združuje ohranjanje narave z utrjevanjem suverenosti. Poleg teh razlogov so nacionalni parki in rezervati ustvarjeni za izrazito turistične namene. Tako je to razumela Direkcija narodnih parkov in je zato menila, da mora biti načrt njenega dela v dveh fazah: priprava narodnih parkov kot sprejemnih območij pomembnih potujočih tokov in usmerjanje teh tokov proti njim.
Stik hribov in vode je izjemen
Kaj ščiti nacionalni park Nahuel Huapi ?
Narodni park Nahuel Huapi je zatočišče narave in kulture, njegov glavni cilj je ohranitev dela andskih gozdov in stepe Severne Patagonije, spodbujanje boljšega poznavanja teh okolij in ustvarjanje drugih oblik harmoničnega povezovanja z življenjem v narave in človekovega razvoja, združljivega z ohranjanjem teh okolij.
Pot do sedmih slapov je v celoti urejena
Kaj je Uprava narodnih parkov ?
Uprava narodnih parkov (APN) je organ, ki mu je nacionalna država zaupala in zaupala varovanje, razširjanje in odpiranje svetu simboličnih vzorcev naravne dediščine Argentine. Območja, ki jih upravlja (nacionalni parki, nacionalni rezervati in naravni spomeniki), so vključena v nacionalni sistem zavarovanih območij, ki jih ureja nacionalni zakon 22.351.
Vseh lesenih stopnic je več kot 700
Legenda pravi, da so se na obalah Nahuel Huapi naselile domorodne skupnosti, ki so živele v miru. To sta bili Puelches in Poyas. Poklonili so se duhu, ki je živel v globinah jezera.
Pragozd je ohranjen
Prvotni prebivalci so umrli, ostalo pa je ime Nahuel Huapi, kar v mapudungunščini pomeni jaguarja, a nekateri zapisi govore o tigru.
Slikovitost slapov je podobna Vintgarju
El Nahuelito je neznano vodno bitje, ki po splošnem prepričanju živi v jezeru Nahuel Huapi v kraju Bariloče . Izvor legende sega v domorodna poročila še pred tujim osvajanjem dežele.
Dostop je zelo urejen in se vse vidi
V vodah nacionalnega parka Nahuel Huapi živi poleg šest vrst avtohtonih rib, ki sobivajo v rekah in jezerih z lososom. Vrste rib, ki izvirajo iz parka, so: puyen grande, puyen chico, terciopelado som, som de los torrentes, pejerrey patagonian in perch ali trucha criolla,
Rastje je bujno
V zavarovanem območju živijo živali, kot so onhuillin, huemul, cormorán imperial, monito de monte, hudourniška raca, kondor, puma, pudú, huiña mačka, gvanako in zorro gris chico. Nekatere vrste živijo samo tukaj, kot je na primer tuco tuco colonial, žaba Challhuaco in senecio Cerro Carbón.
Vodi se ne smeš približati
Katera žival je Nahuel ? Gre za srednje velikega rdečega jelena, ki živi v patagonskem andskem gozdu v Argentini in Čilu.
Gre za precejšen padec in prelivanje vode iz zgornjega jezera v spodnje
Pod gladino voda jezera Nahuel Huapi se velike količine sedimenta, nakopičenega na dnu, plazijo, kar pomeni, da lahko nekatera obalna območja (vključno s prebivalci reke) prizadenejo izredni valovi, zlasti v primeru potresa … Z obale se to najbolj opazi, ko se vreme spremeni, dežuje in postane zelo vetrovno.
Brzice
Je ribarjenje dovoljeno ? Jezero Nahuel Huapi v dovoljeni sezoni, od novembra do maja, sprejema ribiče z vsega sveta, ki pridejo uživat v športnem ribolovu šarenke in potočne postrvi.
Kamenje je temno in verjetno vulkanskega izvora
Ribarjenje zahteva obvezne tehnike, namenjene zaščiti rib, kot je prepoved uporabe žive vabe in trojnih trnkov ali mrež. Sprejeti metodi sta spining in fly casting.
Slikovitost, a ne prav velikih širin
V mesecu novembru in decembru, ko se gladina vode v jezerih in rekah zaradi taljenja snega dvigne, najdemo velike postrvi. V začetku jeseni, v mesecu marcu in aprilu, času v letu, ko se prepletajo rdeče, zelene in rumene barve listja, je običajen lov velike postrvi, ki gredo iz jezera v reko na drst.
Za gledanje vsega je premalo časa, saj je treba spričo urnika stalno naprej
Rokav jezera Nahuel Huapi, ki obkroža Puerto Blest, je eden najbolj privlačnih ribiških kotičkov jezera Nahuel Huapi, tako za muharjenje kot z vlečno mrežo iz čolna.
To je največji drs vode
V zaliv Blest peitekata dve reki, tako da je krog in krog bujna vegetacija, en del poti pa omogoča turistom namesto vožnje s katamaranom sprehod dva kilometra. To mešanje voda prispeva k zelo dobri kakovosti ribolova v smislu velikosti rib in tudi količine, ki temelji na manjšem ribolovnem pritisku v primerjavi z drugimi predeli jezera ob sami obali. Nihče se ne bo odpravil eno uro do tja, da bi ulovil dve postrvi. Turisti pa seveda niso ribiči. Sam nisem opazil nobene ribe.
Višje ležeče jezero Cantaros
Kako je ime pošasti v jezeru Nahuel Huapi ? Omenjeni Nahuelito je domnevno neznano vodno bitje, ki po splošnem prepričanju naseljuje vode jezera Nahuel Huapi. Sladkovodna površina je ledeniškega izvora in izjemna zaradi svojih 557 km² obsega in 464 m največje znane globine, kar je za jezera ogromno.
Oznak ali tabel je veliko
Jezero Nahuel Huapi si delita provinci Neuquen in Rio Negro, obe pa sta v argentinski Patagniji. Za vse potnike, ki prihajajo na letališče iz Buenos Airesa, torej iz iste države, je ob izhodu še en radarski pregled celotne prtljage in odvzem vseh prepovedanih vnosov, kot so na primer jabolka, pomaranče, zelenjava… Tega poprej ne veš. Enostavno ti vzamejo in vržejo v smeti. Paradoks pa je, da dovoljujejo vnos banan in limon.
Tako kot Nessie, njegov škotski ekvivalent, je Nahuelito dobil ime po jezeru, ki naj bi ga naseljevalo, čeprav njegov obstoj ni bil nikoli potrjen, kljub sistematičnim iskanjem in občasnemu pojavljanju fotografij in video posnetkov dvomljivega izvora ali vira, objavljenih v medijih. To je seveda velika reklama za kraj in jezero samo.
Mir, slišati ni nobene ptice
Legenda je dobro poznana v državi in je referenca v klasičnih knjigah in člankih o kriptozoologiji. Izraz nahuel, ki daje ime tako narodnemu parku Nahuel Huapi kot istoimenskemu jezeru in domnevnemu bitju, izhaja iz jezika mapuche, ki ga govorijo domorodci na tem območju in pomeni jaguar. Besedo pa so Španci, ko so prispeli v novi svet, prevedli kot “tiger”, ker so obe živali pomešali zaradi njunih skupnih lastnosti.
Ob deževju nastanejo gorski hudourniki
Ko omenjajo pošast, prebivalci območja v preteklosti uporabljajo členek pred imenom in jo imenujejo “El Nahuelito”. Verjame se, da izvor sedanje legende sega v staroselske zgodbe pred obdobjem osvajanja Amerike. Prvi raziskovalci so od tamkajšnjih staroselcev pridobili legende o občasnih srečanjih z vodnimi pošastmi.
Koča za kratek počitek ali streho pred nalivi
Od leta 1897 je dr. Clemente Onelli, direktor živalskega vrta v Buenos Airesu, začel prejemati občasna poročila o možnem nenavadnem bitju, ki biva v patagonskih jezerih.
Lesene poti se lepo prepletajo in navajajo smer gibanja
Med prebivalci regije Nahuel Huapi so pogoste govorice o obstoju pošasti, ki jo običajno imenujejo sanje, o kateri pravijo: »Ponoči prihaja iz jezer, ima telo velikosti krava in pušča sledi, kot jih ima velikanska raca . ” Pravijo tudi, da je tako imenovana pošast mesojeda, pogosto se hrani s kravami. Takšne govorice se zdijo bolj kot kreolska razlaga mita o Mapučejih, ki se nanaša na ” usnje”.
Vse poti so lepo označene, samo lesene in varne
Prvo možno zabeleženo opažanje Nahuelita je iz leta 1910, v katerem je igral glavno vlogo George Garrett, ki je to objavil veliko pozneje. Garrett je delal za podjetje v bližini Nahuel Huapi in po plovbi po jezeru in tik pred izkrcanjem opazil bitje približno 400 m stran, katerega vidni del je bil dolg med 5 in 7 m in je izstopal približno 2 metra nad vodo. Ko se pogovarjal o svojih izkušnjah z domačini, je Garrett slišal podobne zgodbe, ki so jih pripovedovali staroselci. Toda opažanje Garretta leta 1910 je bilo javno objavljeno šele leta 1922, ko je o tem pripovedoval časopisu Toronto Globe in takoj naletel na odmev v mednarodnem tisku, s čimer je motiviral organizacijo prve ekspedicije za iskanje Nahuelita.
Lepota je enkratna
Leta 1922 je dr. Onelli prejel pričevanje Martina Sheffielda, ameriškega iskalca zlata, o domnevni sledi velikih stopinj na obali jezera Nahuel Huapi in o tem, da je v središču videl ogromno neznano žival. Prepričan v Sheffieldovo poročilo, se je Onelli odločil organizirati iskalno odpravo. Vodil jo je José Chiagi, nadzornik živalskega vrta, sodelovali pa so znani lovci, oboroženi s puškami za lov na slone in dinamitom za miniranje jezera.
Vendarle ni tako kot v Plitvičkih jezerih
Ljudje so se na udeležbo lovcev odzvali negativno in dr. Albarracín, predsednik Združenja za zaščito živali, je prosil ministra za notranje zadeve, naj prekliče dovoljenje za iskanje, saj zakoni prepovedujejo lov na eksotične živali. Težava z dovoljenjem je bila končno rešena in odprava je šla naprej, vendar se je vrnila brez pozitivnih rezultatov. Zgodba je imela mednarodne posledice, saj so jo komentirali v publikacijah, kot je revija Scientific American .
Katamarana sta dva; eden prihaja, drugi odhaja
Ljudje so se na udeležbo lovcev odzvali negativno in dr. Albarracín, predsednik Združenja za zaščito živali, je prosil ministra za notranje zadeve, naj prekliče dovoljenje za iskanje, saj zakoni prepovedujejo lov na eksotične živali. Težava z dovoljenjem je bila končno rešena in odprava je šla naprej, vendar se je vrnila brez pozitivnih rezultatov. Zgodba je imela mednarodne posledice, saj so jo komentirali v publikacijah, kot je revija Scientific American .
Pregleda čez celotno območje vendarle ni
Po nekaj mesecih brez uspeha, tako v jezeru Epuyen kot v Nahuel Huapi zaradi domnevnih opažanj, se je Clemente Onelli vrnil v Buenos Aires in tam je iz Bariloč prišla informacija: “pleziozaver je bil ujet.” Novica je močno vplivala na različne nacionalne in mednarodne medije. Toda v resnici je šlo za šalo Prime Caprare, poslovneža iz Bariloč, ki je na karnevalu leta 1922 sestavil figuro pleziozavra in z njim paradiral po ulicah mesta. Kot oglaševalska strategija je bila v zgodbo utelešena podoba te praživali. To fotografijo je posnel don Rafael Soriani.
Dobrodošli v Puerto Blestu
Pred kratkim so objavili, da je leta 1960 argentinska mornarica 18 dni lovila neidentificirani podvodni predmet v jezeru, ne da bi ga mogla identificirati, kar so nekateri ljudje povezali s tem domnevnim bitjem.
V okolici so štirje nad tritisočaki s svojimi ledeniki
Rast mesta Bariloče in njegova svetovna popularnost kot turistične destinacije ter lega na bregovih reke Nahuel Huapi, je povečala domnevna občasna opazovanja, tako kot se to dogaja v Loch Nessu; vendar prepričljivega grafičnega in radarskega zapisa o živali niso nikoli naredili ali pridobili.
Povsod je ena sama lepota
Leta 1988 so bile fotografije Nahuelita objavljene v reviji časopisa Río Negro. To so bili posnetki od blizu z analogno kamero, v katero se je ujel neznani predmet iz bližine obale Bariloč. “To ni deblo muhastih oblik. To ni val. Nahuelito je pokazal svoj obraz,” je v pismu, ki ga je pustil poleg fotografij, dejal moški, ki ni razkril svojega imena.
Ledenik se je skril
Za razlago mita so bile predlagane različne teorije, vendar doslej še nobena ni prejela resne analize, ki bi jih potrdila. Te teorije bi bile naslednje:
Vrh gore v oblakih
Prazgodovinska žival: glede na njen videz (kar je presenetljivo sovpadanje z Nessie, podobno pošastjo, ki živi v Loch Nessu), se pojavi ta hipoteza, najbolj priljubljena, ki pravi, da bi bil Nahuelito preživel čas dinozavrov, verjetno bi bil pleziozaver. Drugi podpirajo teorijo o ihtiozavru, ki temelji na številčnosti fosilov te živali, najdenih v regiji. Patagonska jezera pa so nastala v geološkem času po izumrtju dinozavrov, kar bi ovrglo hipotezo. Predlagano je bilo tudi, da bi lahko bil milodon, kopenski sesalec, ki je izumrl pred nekaj tisočletji, vendar pa ni imel vodnih navad, čeprav bi se lahko ujemal z nekaterimi opisi.
Mladi Urugvajci so prišli iz Čileja
Mutacija: Sodobnejša (in bolj fantastična) različica nakazuje, da bi bil Nahuelito nenavadna mutacija neke lokalne živali, ki so jo povzročili jedrski poskusi, ki so se brez prekinitev izvajali 60 let.
Krajša vožnja z manjšo barko
Podmornica: Morda je zadnja teorija, ki je prišla v javnost, tista, ki prikazovanja pripisuje majhni podmornci neznanega izvora, kar si mnogi razlagajo kot sodobno kulturno variacijo mita o vodni pošasti. Toda tudi ta zadnja teorija ni bila dokazana.
Barva Lago Frias je posobna barvi Soče
Zelo presenetljivo je, da je Nahuelito podoben Nessie iz škotskega jezera Loch Ness: v večini opazovanj sta bila oba opisana kot usnjata koža, dve grbi in dolžina približno 10-15 m, včasih vključno z oblikovanim vratom. Druga poročila omenjajo majhno glavo in zelo občasno nekaj pogonskih kril. Iz teh opisov izhaja, da sta ti dve pošasti, pa tudi druge, kot je Champ, lahko pleziozavri.
Tu smo kot doma
Hipoteze proti obstoju živali Nahuelito:
Pripovedi domorodcev je težko navajati kot argument, saj so domorodci imeli legende o obstoju vodnih pošasti v praktično vseh jezerih in rekah Patagonije. Neposredni predhodnik Nahuelita bi bila legenda o “usnjarju”, pošasti brez glave in nog, ki naj bi tudi naseljevala jezero. Tako bitje po legendi Mapuche v resnici ne bi imelo videza, ki je povezan z Nahuelitom.
Zgodnjejesenske barve
Pravzaprav bi Nahuelito ustrezal plavajočim hlodom, organskim snovem, nabranim v stanju gnitja, s plinskimi mehurčki, ki vznemirjajo površino, ali celo kopenskim sesalcem, ki so plavali po jezeru. Vendar je ta razlaga ovrženana zaradi pomanjkanja razlage o dolgem vratu ali premikanju glave.
Kapitan manjšega plovila za vožnjo po Lago Frias
Vse razlage je mogoče primerjati in ovreči s sorodnimi v primerjavi s pošastjo iz Loch Nessa.
Meja med Argentino in Čilejem omogoča prehod turistom iz ene države v drugo
Kaj vse bi se še izvedelo, a vodička je s tovrstnimi razlagami previdna in raje molči. Sam bi rekel, da bi najverjetneje lahko šlo za kakšno večstoletno ohromelo deblo s kakšno odlomljeno debelo vejo, ki od daleč in v poltemi izgleda kot kakšna glava.
Smerokazi
Človek gleda, a hkrati fantazira. Sam ves čas obiska nisem ničesar iskal, ampak le užival v lepoti narave, o kateri so mi v mestu rekli, da je najlepša na svetu.
Tu smo bili
Marijan Zlobec