Sodobne krstne izvedbe Isaaca Poscha, je bil naslov koncerta v Viteški dvorani gradu Brežice v okviru 37. Slovenskih glasbenih dnevov. Dvorana je ena najlepših v Sloveniji, nastala pa je pred dobrimi 300 leti, leta 1703, kar se precej ujema s koncertnim programom, čeprav sta Posch in Gallus živela še prej, a kot smo slišali, je bilo možno, da so kdaj njuno glasbo izvajali tudi tu, a tega ne vemo. Želja brežiških organizatorjev, da bi koncerti v okviru Slovenskih glasbenih dnevov tu postali tradicija, je hvalevredna, a najbrž bodo odvisni od širšega programskega koncepta in premisleka, česa iz slovenske glasbene zgodovine še ne poznamo, je bilo prezrto, pozabljeno, odkrivamo na novo, obeležujemo jubileje in slovesnosti…
Nagovor direktorice Posavskega muzeja Brežice Alenke Černelič Krošelj, vse fotografije Festival Ljubljana
Musica cubicularis
Tanja Vogrin, sopran
Baiba Urka, sopran
Manuel Warwitz, tenor
Guglielmo Buonsanti, bas
Tomaž Sevšek, orgelski pozitiv
Domen Marinčič, čembalo, viola da gamba
Viteška dvorana
Na sporedu:
Isaac Posch: Jubilate Deo
Ecce Dominus veniet
Duo ubera tua
O quam pulchra es
Georg Prenner: Conceptio est hodie (intabulacija)
Isaac Posch Posch: Ad te levavi animam meam
Gaudent in coelis
Magnificat
Domine ne in furore tuo
Jacobus Gallus: O beata Trinitas (intabulacija)
Isaac Posch: Credidi propter quod locutus sum
Veni sancte Spiritus
Anima mea liquefacta est
Hallelujah surgens Jesus
Solo tenorista Manuela Warwitza
Peti koncert 37. Slovenskih glasbenih dnevov je nastal v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice, kar je tako lokacijska kot programska novost na dosedanjih festivalih. Koncert je namreč omogočil prav redek vpogled v zgodnjebaročno glasbo, tudi takšno, ki je bila tokrat prvič izvedena. Na sporedu so bili manj izvajani in nekateri v sodobnem času še neizvedeni moteti iz 17. stoletja v Ljubljani delujočega skladatelja, organista in orglarja Isaaca Poscha.
Domen Marinčič
Motete iz znamenite zbirke duhovnih koncertov Harmonia concertans, napisane za od enega do štirih pevskih solistov in instrumentalno spremljavo, sta na koncertnem večeru v znameniti baročni dvorani dopolnili še intabulaciji motetov Georga Prennerja in Jacobusa Gallusa v izvedbi organista Tomaža Sevška in čembalista Domna Marinčiča.
Tomaž Sevšek
Kot so napovedali v programski knjižici, je koncert zaznamoval štiristoto obletnico prve izdaje zbirke Harmonia concertans, ki jo je leta 1623 posthumno izdala Poscheva vdova.
Kvartet
Njegove motete je pred leti preučil in s svojim ansamblom Musica cubicularis izvajal na violi da gamba in čembalu Domen Marinčič, ki se osredotoča na zapisu zvesto in zgodovinsko informirano izvajalsko prakso.
Uvodna skladba Jubilate Deo za vse nastopajoče je takoj vzpostavila slavnostno razpoloženje, ki ga je nadaljeval solo Servite domino sopranistke s Tanja Vogrin, in ga je v nadaljevanji prevzela še sopranistka Baiba Urka z exultationem, potem vsi skupaj, da bi se pojavil tenorski solo Manuela Warwitza s poudarkom na Quoniam ob spremljavi obeh inštrumentalistov na čembalu in orgelskem pozitivu. Jubilate Deo se spet ponovi in da solo glas še basistu Guglielmu Buonsantiju, s čemer je bil podan celotni spekter nastopajočih s prvim vtisom kvalitete zlasti posameznih glasov. Končajo vsi slupaj.
Sopranistki Tanja Vogrin in Baiba Urka
V Ecce Dominus veniet nastopata obe sopranistki skupaj z izmenjavo istega verza, potem pa v duetu in dialogu ob spremljavi obeh inštrumentalistov, ko motet doseže vrhunec, tudi vokalne tehnične zahtevnosti z Aleluia. Prelivanje glasov je tu vrhunsko, zlito, sicer pa je skladbo počasna, a vzvišena.
Tretji motet Duo ubera tua je imel spet novo kombinacijo: oba soprana in tenor, violina da gamba in orgelski pozitiv. Uvodni dialog s sopranom in violino da gamba je kar dolg, a se nadaljuje z drugo sopranistko v nekoliko nižjem registru ter zatem solom še tonorista, spet ob zelo subtilni spremljavi, tokrat obeh. Prepletanje glasov je vzvišeno, počasno, izpovedno, a mirno, vendar pa poudarki, ki naredijo interpretacijo bolj dramatično in z dinamično izmenjavo ter koncem, ki glasovno izzveni.
Četrti Poschev motet O quam pulchra es (amica mea) je vrhunev zlitosti treh glasov (brez druge sopranistke) in inštrumentov. Vodilno in v interpretaciji celo dirigentsko vlogo prevzame sopanistka in nanjo se navezujeta moška glasova v žlahtnem triu do dolgega, glasovno povezanega konca.
Kot programsi presek in pavza za pevce je sledil Georg Prenner z intabulacijo Conceptio est hodie s solom Tomaža Sevška na orgelskem pozitivu, ki v tej dvorani zazveni z dovolj razkošnim zvokom, čeprav zelo umirjeno.
Koncert se je v nadaljevanju vrnil k motetom Isaaca Poscha.
Ad te levavi animam meam je napisan oziroma ga je izvedel tenorist ob spremljavi orgelskega pozitiva. Tenorist je posameznim frazam dal večji poudarek, manj izenačen je v barvi glasu, a ima odlično vokalno tehniko in dikcijo. Konec izpade kot nekakšna nedokončana izpoved.
Gaudent in coelis začenja čembalo, nadaljujeta obe sopranistki in zatem takoj še basist, tako da v nadaljevanju sledimo kvartetu z izmenjalnimi glasovi. Sledi preobrat treh glasov, ki vedno bolj izstopajo v trojnem dialogu in s skupnimi, ubranimi glasovnimi in zlogovnimi poudarki, a tokrat ob spremljavi čembala in orgelskega pozitiva, kot da bi skladba želela biti ali so jo tako razumeli – bolj moderna.
Magnificat je že sam po sebi pojem vzvišenosti (Moja duša oznanja veličino Gospodovo, moj duh se veseli v Bogu). Začenja ga sopranistka ob spremljavi orgelskega pozitiva in nakaže plemenitost in doživetost izraza, ki pa ga nadaljuje kombinacija druge sopranistke in viole da gamba s poudarkom na anima mea. Prvič so skupaj v Et exsultavit spiritus Meus in Deo, vrhunski pevki v nadaljevanji s Salutari meo. Prvi sopran ima spet vodilno vlogo v Quia respexit rescultanis, a se potem sopranski dialog nadaljuje v sorazmerno dolgi ali doslej najdaljši kompoziciji do konca, še poprej ima manši solo organist, tako da se vokalni dialog lahko nadaljuje z amen.
Domine ne in furore tuo sta izvedla oba moška glasova z uvodom orgel solo in v nadaljevanju kot spremljava. Vrhunec je v izpovedi Miserere Domine kot priprošnja iz ponižnosti in slavljenja Boga. Glasovni dialog je izpeljan do slavljenjskega konca.
Intabulacija O beata Trinitas Jacobusa Gallusa je bila izvedena kot drugi predah v vokalnem ciklu motetov Isaaca Poscha. Izkazal se je čembalist Domen Marinčič s poudarjenim zvokom čembala kot solističnega inštrumenta večera. Uvodni vtis skladbe je v prvem delu renesančni, v drugem, z raznimi ornamenti, pa že spominja na zgodnj barok.
Tretji del motetov Isaaca Poscha se je začel s Credidi propter quod locutus sum za bas ob spremljavi čembala. Z glasovnim razponom in deklamatorsko izraznostjo se je izkazal italijanski basist Guglielmo Buonsanti.
Sledila sta moteta Veni sancte Spiritus in Anima mea liquefacta est, da bi na koncu nastopili vsi skupaj še z Hallelujah surgens Jesus in tako prepričljivo zaokrožili poseben večer v okviru 37. Slovenskh glasbenih dnevov in se izkazali kot odlični oziroma prav tako pripravljeni glasbeniki.
Ansambel Musica cubicularis se od nastanka leta 2004 intenzivno posveča izvajanju srednjeveške, renesančne in baročne glasbe na ustreznih zgodovinskih glasbilih. Sodeluje z mednarodnimi glasbeniki, tudi znanimi specialisti, kot so Manfredo Kraemer, Federico Guglielmo in William Dongois. Zbirko Harmonia concertans je ansambel leta 2021 na Švedskem posnel na ploščo.
Sopranistki in tenorist
Posebni, prvič slišani izvedbi večera sta bili rekonstruirana moteta v rokopisu iz mesta Löbau na Saškem, Duo ubera tua in Hallelujah surgens Jesus. Izvedba tega moteta, druge »novitete« večera, je v interpretaciji štirih pevskih solistov poskrbela za poučno presunljiv koncertni zaključek.
To so ponovili tudi v Brežicah.
Baiba Urka
Z glasbeniki iz Musice cubicularis je na koncertu sodeloval mednarodno uveljavljen sestav pevcev: sopranistka Tanja Vogrin je na Scholi Cantorum Basiliensis končala specializaciji iz historičnih harf pri Heidrun Rosenzweig in iz srednjeveške vokalne glasbe v razredu Kathleen Dineen, sopranistka Baiba Urka je najprej študirala na Latvijski akademiji za glasbo in nato magistrirala iz stare glasbe na Visoki šoli za glasbo v Trossingenu, tenorist Manuel Warwitz je študiral solopetje pri Walterju Berryju na Dunaju, basist Guglielmo Buonsanti je študiral baročno in renesančno petje v Vicenzi, končal študij muzikologije v Cremoni ter se kot ansambelski pevec izpopolnjeval v Baslu. Nastopa z ansambli, kot so La Capella Reial de Catalunya, De labyrintho, Concerto Italiano, La Cetra, Odhecaton, Micrologus, Dramatodia in RossoPorpora.
Tenorist Manuel Warwitz
Zahvala za aplavz
Udeleženci mednarodnega muzikološkega simpozija v grajski kleti
Marijan Zlobec