San Pedro de Atacama je kakih sto kilometrov oddaljen od mesta Calama, k je že samo v puščavi Atacama v Čileju, a je nekakšna oaza za vsakršne turistične obiske v razne dele in predele slavne puščave. Nekatere ekskurzije so celodnevne, popoldanske ali celo pozno večerne (povezane z astronomijo). Turistov je veliko, še posebej tujcev, tako da so cene visoke, vrček piva denimo pet dolarjev.
Cerkev San Pedro, vse fotografije Marijan Zlobec
San Pedro de Atacama je čilenska občina, ki se nahaja v provinci El Loa, v regiji Antofagasta na severu države. Leži na 2450 m nadmorske višine. Njeno glavno mesto je istoimensko mesto, po katerem je dobila tudi ime.
Občina
Nahaja se 1.700 kilometrov severno od Santiaga in 160 kilometrov od mednarodnega prelaza Jama ter 200 kilometrov od prelaza Sico, ki se povezuje s provinco Salta v Argentini. San Pedro de Atacama je prehod v eno največjih in najbolj suhih puščav na svetu: puščavo Atacama. Velik del občinskega ozemlja ustreza solni ravnini Atacama.
Vse hiše so pritlične
V zadnjih desetletjih je San Pedro de Atacama postal eden glavnih turističnih središč v Čileju, saj je izhodišče za različne izlete po visokogorju Atacameño. V njegovi okolici so pomembne znamenitosti, kot so gejzirji Tatio, Valle de la Luna in Nacionalni rezervat Los Flamencos, pa tudi arheološke ruševine in drugi zgodovinski spomeniki, kot je Pucara de Quitor.
Vaška skromnost
San Pedro de Atacama (Vas) 22° 55′ 68° 12′ “Sestavljena je iz treh ulic, ki potekajo od S proti J, ki jih sekajo druge prečne ulice pod pravim kotom, okoli trga in ima poštno službo, telegraf, carino, civilni register in javne šole; Nahaja se med strugama rek Atacama in Vilama, na nadmorski višini 2436 m, v rodovitni regiji, kjer gojijo pšenico, koruzo, lucerno in nekaj sadnega drevja.
Cene so višje kot drugod
Njegovi prebivalci se posvečajo predvsem trgovini z govedom, ki ga uvažajo iz Argentine, ga za nekaj dni pasejo na poljih lucerne v soseskah, kasneje pa ga pošljejo v mestece Calama, v sosednje rudnike mineralov in soli. 24 °C in 10,5 °C so opazili kot najvišjo in najnižjo temperaturo poleti, z največjo širitvijo 14,5 °C v 12 urah, v zimskih mesecih zmrzne in prejme malo dežja.
Konkurenca je velika
Domneva se, da so ga ustanovili Inki Yupanqui (1450?) in je zato eno najstarejših mest v Čileju; Diego de Almagro se je tam utaboril leta 1536 in Pedro de Valdivia leta 1540. (Iz knjige čilenskega geografa Luisa Risopatrona, ki jo opisuje kot ‘vas’ v svoji knjigi Diccionario Jeografico de Chile leta 1924).
San Pedro de Atacama je opisan tudi v Geografskem slovarju Republike Čile iz leta 1899, kot ga je opisal Francisco Astaburoaga.
Doma
“Vas v departmaju Antofagasta, ki se nahaja od mesta in pristanišča Antofagasta, v ravni črti oddaljena 255 kilometrov. Leži 90 km proti vzhodu od mesta Caracoles in malo več proti jugovzhodu od mesta Calama. Leži na 22° 55′ širine in 68° 11′ dolžine. Ob borealnem koncu jezera Atacama in 2420 metrov nad Pacifikom, obdana z majhnimi kultiviranimi kmetijami, ki uporabljajo vodo iz istoimenske reke in še posebej potoka Vilama.
Vse pišejo s kredami
Najpomembnejši med njimi so zaradi svoje rodovitnosti in prebivalcev sosednji kraji Conde Duque in Béter, Catarpe, Coyo, Cúcuter, Chécar, Ponchí, Solcor, Solor, Vilama, Yaye in drugi. Temperatura je vroča čez dan in hladna ponoči, pozimi zmrzuje; deževje je redko.
Spominkov je nešteto
Zaselek leži na vzhodnem ali levem bregu reke in je sestavljen predvsem iz dveh dolgih ulic od V proti Z, ki jih prečka več drugih kratkih ulic, ki tvorijo bolj ali manj pravilne bloke, s kvadratom proti vzhodnemu koncu. Vsebuje civilne registre, poštne in telegrafske urade, brezplačno šolo, staro cerkev, ki mu daje naziv San Pedro, preproste hiše in 334 prebivalcev, skoraj večinoma prvotnih Perujcev.
Zelišča
Ohranja trgovino z mestom Caracoles, ki mu zagotavlja nekaj kmetijskih pridelkov in sadja, pa tudi živino, ki jo prejema iz sosednje Argentine. Njegov izvor je star in je kraj obstajal že v času, ko je tu mimo šel Don Diego de Almagro, ki je leta 1536 prišel odkrivat Čile.”
Vulkani so blizu
V svojih začetkih je bilo destinacija za turiste in popotnike, danes pa prihajajo turisti z vsega sveta, predvsem Evropejci, ki jih privlačijo naravne lepote območja in poseben čar mesta.
Celote ni videti
Cerkev San Pedro: obdana z opečnim zidom, ki ima tri vrata, okronana z lokom, je največja in najlepša v regiji. Pred letom 1641 je bil sedež župnije, sedanje obzidje pa je iz leta 1744 in je bilo popravljeno med letoma 1839 in 1843. Stolp iz leta 1964 je nadomestil starega lesenega.
Vse je čim bolj preprosto
Arheološki muzej RP Gustavo Le Paige : njegov ustanovitelj, po katerem je dobil svoje ime, je bil belgijski jezuitski misijonar, ki je opravil predano študijo andske arheologije in zbral na stotine avtohtonih predmetov, ki jih je s pomočjo Katoliške univerze Sever uspel zbrati v muzeju. Ti arheološki ostanki ponazarjajo razvoj ljudstev, ki so poseljevala ozemlje Atacameno v njegovem enajst tisočletnem razvoju.
Inkovska hiša: najstarejša zgradba v mestu, krita s tramovi, vejami in slamo.
Tatio Geysers : se nahajajo v istoimenskem geotermalnem bazenu 90 km severno od San Pedra de Atacame na približno 4320 metrov nadmorske višine, skozi razpoke v zemeljski skorji, ki jih povzroči stik podzemnih rek zamrznjenih voda z vročimi skalami, ki segajo približno 10 metrov visoko in dosežejo 85 °C.
Valle de la Luna : nahaja se 12 km od mesta, ob stari cesti proti Calami. To je depresija, obdana s puščavskimi sipinami in hribi z impresivnimi ostrimi grebeni, ki se nahaja na Cordilleri de la Sal. Je del nacionalnega rezervata Los Flamencos.
Piedra del Coyote: kamnita formacija, značilna za razglednice SPA. Turisti gredo običajno opazovat sončne zahode, s tega mesta opazujejo Mesečevo dolino, sončni zahod pri Licancaburju in druge hribe ter vulkane.
Puritama Hot Springs: topli vrelci, ki se nahajajo 28 km od San Pedro de Atacama, na dnu grape ob reki, ki teče pri 33,5 °C. Je idealen kraj za srečanje z naravo in sprostitev. V jeziku Kunza Puri pomeni vroča voda in tarma.
Pukará de Quitor, ( vas Quitor, nacionalni spomenik): 4 km severno, ob cesti ob reki Rio Grande. Je obrambna utrdba, ki sega v 12. stoletje, čeprav so jo kasneje zasedli in okrepili Inki.
Vas Tulor : Arheološke ruševine, zakopane v puščavskem pesku, upravlja skupnost Ayllú de Coyo Atacameña, ki je del nacionalnega rezervata Los Flamencos. Ta kraj velja za eno prvih naselij Atacamenos, za katerega so značilne protipotresne krožne konstrukcije, uporabne za to območje države.
Lagune Cejar, Piedra, Ojos del Salar in Tebinquinche : niz brakičnih lagun, razporejenih od severa proti jugu, ki se začnejo 20 km od mesta San Pedro de Atacama. V laguni Piedra — poleg Cejarja — se lahko turisti kopajo, lebdeči v gostih slanih vodah, medtem ko lahko opazujejo ognjeni rob Los Andov.
Salar de Atacama : 62 km vzhodno. Je naravni rezervat flamingov, velike velikosti. Ta kraj ima čudovit razgled, ki prikazuje velike gore (pozimi zasnežene). Neverjetno mesto za obisk in občudovanje zaradi njegove velike lepote.
Astronomski observatorij ALMA na 5000 m nadmorske višine, na planoti Chajnator, hrani največji astronomski objekt na svetu, observatorij s 66 antenami, ki pripada Evropskemu južnemu observatoriju (ESO), ki izkorišča visoko nadmorsko višino in kakovost neba na mesto, za namestitev omenjenega observatorija.
Obstaja veliko turističnih agencij, organizacij ali podjetij, ki ponujajo izlete do teh turističnih znamenitosti, prek katerih lahko enostavno dostopate do vseh teh krajev. Večina se nahaja okoli osrednjega trga San Pedro de Atacama.
Glavna ulica
Cene storitev so različne, a za celodnevne izlete tudi 150 dolarjev, vključno s hrano in vstopninami. Turisti to vedo in plačujejo. Prav tako so visoke cene gostinskih in drugih storitev, ki pa so v Čileu že same po sebi bistveno višje kot v Argentini, Boliviji, Peruju in celo Braziliji.
Napotki za ekskurzijo
V San Pedru de Atacama je veliko Evropejcev in Južnoameričanov, ni pa Američanov iz ZDA. Atacama najbolj zanima Nemce, bi lahko ugotovil po svoji ekskurziji, kjer so bili samo nemški upokojenci iz Berlina.
Na sredini vasi
In na puščavskem izzivu
Marijan Zlobec