V Museu do Amanha ali Muzeju jutrišnjega dne o usodi sveta


Na tretji svoji bivalni lokaciji v Riu de Janeiru sem se približal drugačnemu, bolj pristaniškemu kot kopalnemu morju (Copacabana, Ipanema), tako da sem pristal zelo blizu novega muzeja Museu do Amanha oziroma po naše Muzej prihodnosti ali Mozej jutrišnjega dne.

Museu do Amanha, vse fotografije Marijan Zlobec

Težko bi rekel, da je to umetniški muzej ali muzej sodobne umetnosti, saj je poudarek na stalni razstavi v zelo dolgem prvem nadstropju o usodi našega planeta kot celote v naslednjih desetletjih, tja do leta 2100, v spodnjem razstavišču pa je prav sedaj velika razstava Amazonka ali Amazonija slavnega brazilskega fotografa Sebastiãa Salgada, ki je pred časom dvakrat razstavljal tudi v Ljubljani, sicer pa živi v Parizu. Ob njej je še nekaj razstav, kot dokumenarna Nhande Marandu – Zgodovina domorodnih etnomedijev.

Museu do Amanha je poln individualnih raziskav

Ob vhodu v stavbo, v pritličju, približno vsakih šest mesecev muzej gosti občasno razstavo. V prvem nadstropju boste našli glavno razstavo Museum of Tomorrow, ki si jo v celoti ogledate v približno eni uri. Tam javnost izkusi pripoved, ki temelji na petih področjih: kozmos, zemlja, antropocen, jutri in mi (z več kot 40 interaktivnimi dejavnostmi v portugalščini, španščini in angleščini).

Več kot stometrski hodniki so polni različnih vsebin

Torej, če uživate v znanosti in tehnologiji, ste se pripravljeni odpreti, da malo razmislite o vesolju in želite doživeti drugačno izkušnjo v Čudovitem mestu … ogled Muzeja prihodnosti bo morda zanimiv za vas (navsezadnje ste turist v Riu de Janeiru, kajne?).

Pogled na zunanje bazene in v ozadju morje

Pridite in si oglejte razstavo Nhande Marandu – Zgodovina domorodnih etnomedijev, ki prinaša sodobno produkcijo domorodnih ljudstev in prikazuje, kako so že izvajali in še izvajajo analogno in digitalno komunikacijo!

Nhande Marandu – Zgodovina domorodnih etnomedijev

Punce lovijo zamaskirane fante s trnki

Nhande Marandu

Nenehno je treba gledati in brati vse nenehno spreminjajoče se informacije

V ta namen si komunikatorji in umetniki prilaščajo več jezikov in medijev za (re)produciranje lastnih pripovedi, brez stereotipov, ki jih vsiljuje prevladujoča kolonialna kultura.

Merjenje srčnega utripa je bolj igra

Od kuratorstva, ki so ga izvajali Anápuáka TupinambáTakumã KuikuroTrudruá Dorrico in Sandra Benites, preko vizualne identitete, pisanja in prevoda besedil, avdiovizualne in zvočne produkcije, so domači strokovnjaki sodelovali v celotnem ustvarjalnem procesu. Rdeča nit oddaje je avtohtono avtorstvo. Razstava Nhande Marandu, ki zajema več jezikov, predstavlja obsežno zbirko del Denilsona BaniweAiltona Krenaka, Zahy GuajajaraSallisa RosaJaider EsbellGustava CabocoBrisa Flowa, med številnimi sodobnimi umetniki in komunikatorji, ki oživljajo to razstavo.

Izziv in povabilo, da si moramo srce bolj nadzirati

Leta 2015 so Združeni narodi oblikovali Agendo 2030 s 17 cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih morajo uresničiti vse države na svetu do leta 2030. S trajnostjo in sožitjem kot stebroma je Museu do Amanha zavezan izvajanju usmeritev iz tega programa, ki vključuje izkoreninjenje revščine in lakote; varovanje planeta pred degradacijo s trajnostno potrošnjo in proizvodnjo; zagotoviti uspešno življenje in osebno izpolnitev ljudi z gospodarskim, družbenim in tehnološkim napredkom v sožitju z naravo; in spodbujati mir.

Sedemnajst ciljev Združenih narodov

Cilj 1: Odpraviti revščino v vseh oblikah in povsod
Cilj 2: Končati lakoto, doseči zanesljivo preskrbo s hrano in izboljšano prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo

Muzejska avla

Cilj 3: Zagotoviti zdravo življenje in spodbujati dobro počutje za vse v vseh starostih
Cilj 4: Zagotoviti vključujoče, pravično in kakovostno izobraževanje ter spodbujanje možnosti vseživljenjskega učenja za vse
Cilj 5: Doseči enakost spolov in opolnomočiti vse ženske in dekleta

Nhande Marandu kot prostorska instalacija

Cilj 6: Zagotoviti razpoložljivost in trajnostno upravljanje vode in sanitarij za vse
Cilj 7: Zagotoviti zanesljiv, trajnosten, sodoben in cenovno ugoden dostop do energije za vse
Cilj 8: Spodbujati trajnostno in vključujočo gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlitev ljudi ter dostojno delo za vse

Cilj 9: Zgraditi odporno infrastrukturo, spodbujati vključujočo industrializacijo in trajnostni razvoj ter spodbujati inovacije
Cilj 10: Zmanjšati neenakost znotraj in med državami

Cilj 11:  Narediti mesta in naselja vključujoča, varna, odporna in trajnostna
Cilj 12: Zagotoviti vzorce trajnostne proizvodnje in potrošnje
Cilj 13: Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim vplivom

Morje se bo do leta 2050 precej dvignilo

Cilj 14: Ohranjanje in trajnostna uporaba oceanov, morij in morskih virov za trajnostni razvoj
Cilj 15: Zaščita, obnova in spodbujanje trajnostne rabe zemeljskih ekosistemov, trajnostno upravljanje gozdov, boj proti dezertifikaciji, zaustavitev in obrnitev degradacije tal ter zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti

Priljubljeno je opazovanje projekcij krog in krog med ležanjem na hrbtu

Cilj 16: Spodbujanje miroljubnih in vključujočih družb za trajnostni razvoj, zagotavljanje dostopa do pravnega varstva za vse ter izgradnja učinkovitih, odgovornih in vključujočih institucij na vseh ravneh
Cilj 17: Okrepiti sredstva za izvajanje in oživiti globalno partnerstvo za trajnostni razvoj

Začetek razstave v prvem nadstropju

Raziskava Jutrišnja Brazilija je preučevala želeno prihodnost države, poleg prednostnih nalog in predlogov, ki jih je treba sprejeti danes, da bi to prihodnost spremenili v resničnost. V raziskavi, ki jo je med majem in junijem 2022 izvedel Muzej prihodnosti ob sponzorstvu EY, je prostovoljno sodelovalo 853 ljudi, ki prebivajo v 208 občinah v 26 državah v petih regijah države in zveznem okrožju. Ta vzorec predstavlja občinstvo Muzeja prihodnosti s 4-odstotno stopnjo napak in 95-odstotno stopnjo zaupanja. Zato predstavlja mnenja več kot 4,6 milijona ljudi, ki prebivajo po vsej državi.

Avla muzeja

Glavni rezultati anketne raziskave

Želena prihodnost Brazilije je izobraževanje, enakost in zdravje za celotno prebivalstvo

Glavne želje za prihodnost države, ki jih anketiranci navajajo, so izobraževanje (25,3 %), enakost (18 %) in zdravje (10 %), sledita spoštovanje (7,7 %) in mir (6 %). Ostale omenjene želje so varnost (5,3 %), priložnosti (5 %), pravičnost (4,6 %), razvoj (4,3 %) in konec korupcije (4,2 %). Ti odgovori so bili zbrani z odprtim vprašanjem, ki je omogočalo različne možnosti odgovora.

Usoda Amazonije je negotova

Za udeležence ankete je Brazilija trenutno daleč od prihodnosti, ki si jo želijo za državo. Vendar verjamejo, da je to prihodnost mogoče spremeniti v realnost do leta 2030 z ukrepi vlade in družbe.

Takega mnenja je 93,4 % sodelujočih. Med njimi jih 73,2 % meni, da je ta želena prihodnost zelo oddaljena, 20,2 % pa, da je malo oddaljena. Le 6,7 % jih verjame, da je prihodnost, ki si jo želijo za državo, blizu realnosti.

Muzejske prostoske spremembe so privlačne

Kljub temu jih 80,8 % verjame, da se lahko prihodnost, ki si jo želijo za državo, spremeni v realnost do leta 2030. Med njimi jih 63,4 % pravi, da je to prihodnost mogoče doseči z ukrepanjem vlad in družbe.

Grafični prikaz razporeditve muzeja

Čeprav se jim zdi prihodnost, ki si jo želijo, oddaljena od sedanjosti, udeleženci radi živijo in želijo še naprej živeti v Braziliji

Tako meni 66 % vprašanih. Že 20,4 % jih rado živi, ​​a se raje seli. Takih, ki ne marajo živeti na deželi, je 11,1 %. Med njimi jih 5,9 % raje nadaljuje življenje tukaj, 5,2 % pa se jih raje preseli.

Pogled, kot si ga v muzejih običajno ne moremo predstavljati

Javnost želi aktivno sodelovati pri gradnji prihodnosti, ki si jo želi za Brazilijo

Ko razmišljajo o oddaljenosti države od želene prihodnosti, je glavni občutek pripravljenost aktivno sodelovati pri potrebnih spremembah za preoblikovanje te prihodnosti v realnost (54,3 %), bodisi med tistimi, ki verjamejo, da je želena prihodnost blizu ali daleč od tega, da bi se spremenila v resničnost.

Muzej prihodnosti morda spominja na krokodila

Med tistimi, ki menijo, da je želena prihodnost daleč od sedanjega trenutka, so med občutke navedli nemoč (47,1 %), strah (31,4 %) in jezo (19,7 %). Med tistimi, ki menijo, da je želena prihodnost države že danes blizu realnosti, sta bila glavna občutka zaupanje (8 %) in sreča (2,1 %).

Podatki se nenehno spreminjajo in dopolnjujejo

Drugi spontano omenjeni občutki so bili žalost, upor, frustracija, ogorčenje, upanje, nevera.

Glava muzeja je kot žrelo neznane živali

Glasovanje je glavni način, kako lahko javnost prispeva h gradnji prihodnosti

Večina udeležencev ankete meni, da so volitve glavni način, s katerim lahko prispevajo h gradnji prihodnosti, ki si jo želijo za državo.

Vendar jih 33,2 % na to vprašanje ni odgovorilo, majhen del pa jih je izjavil, da ne vedo, kaj bi (0,6 %) ali da se počutijo nemočne (0,6 %).

Ploščad pred vhodom v muzej

Kakovostno izobraževanje, varstvo biotske raznovrstnosti, dostojno delo in gospodarska rast morajo biti poleg krepitve partnerstev in sredstev za uresničevanje trajnostnega razvoja prioritete pri ustvarjanju prihodnosti na socialnem, okoljskem, gospodarskem in upravljavskem področju.

Tri prednostne naloge na socialnem področju morajo biti kakovostno izobraževanje (40,2 %), zmanjšanje neenakosti (31,2 %) in izkoreninjenje revščine (12,1 %).

Digitalizacija muzeja je očitna

Na okoljskem področju so prednostne naloge javnosti poleg pitne vode in sanitarij (20,9 %) še varstvo, obnova in spodbujanje trajnostne rabe kopenskih ekosistemov ter preprečevanje izgube biotske raznovrstnosti (45,7 %) ter trajnostna potrošnja in proizvodnja (14,9 %).

Težko je vse dojeti in si zapomniti

Na gospodarskem področju sta prednostni nalogi dostojno delo in gospodarska rast (40,1 %) z razvojem trajnostnih mest in skupnosti (39 %).

In na področju upravljanja bi morala biti glavna prednostna naloga krepitev partnerstev in sredstev za izvajanje trajnostnega razvoja (52,3 %).

Perspektiva razvoja po posameznih dejavnostih in področjih
Projekt, ki je uspešen primer partnerstva med javnimi organi in zasebnim sektorjem, je pobuda mesta Rio de Janeiro, zasnovana v sodelovanju s fundacijo Roberto Marinho, ustanovo, povezano z Grupo Globo. Muzej, ki je uspešen primer partnerstva med javnimi organi in zasebnim sektorjem, ima glavnega sponzorja Banco Santander, pokrovitelje Shell Brasil, ArcelorMittal, Grupo CCR in Instituto Cultural Vale ter široko mrežo sponzorjev, ki vključuje Engie, Americanas, IBM in B3. Z Globom kot strateškim partnerjem in sosponzorstvom Light in Raia Drogasil. Podpirajo ga tudi EY, Sodexo, EMS, Rede D’Or, White Martins, Bloomberg, Colgate, Chevrolet Financial Services, TechnipFMC, Univerza Veiga de Almeida, Unimed-Rio, Dataprev in Granado.
O nas in kje smo mi danes
(Po tiskovnem sporočilu)
Kako Slovenija in Slovenci zaostajamo !
Marijan Zlobec
,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja