Založba ZRC je proti koncu uspešnega in odmevnega leta – pred dnevi so priredili simpozij o Borisu Pahorju in Edvardu Kocbeku – danes pa prav tako v Atriju ZRC pripravila predstavitev najnovejših knjig in znanstvenih publikacij. To je bila letošnja zadnja tiskovna konferenca, a raziskovalnih nalog je še veliko, največji trenutni problem pa je, kdo bo novi urednik Zbranih del Edvarda Kocbeka, potem ko je pred kratkim umrl dr. Mihael Glavan, pred njim pa že dr. Andrej Inkret. Glavni urednik slovenskih klasikov dr. Matija Ogrin namreč še ne ve.
Agata Tomažič in vodja Založbe ZRC mag. Aleš Pogačnik, vse fotografije Marijan Zlobec
Božidar Premrl je napisal še eno knjigo s področja raziskovanja Krasa in Vipavske doline, to je
Nesmrtni kamen in njegovi mojstri v gornji Vipavski dolini in okolici
Knjiga o nesmrtnem kamnu in njegovih mojstrih v gornji Vipavski dolini in okolici je najobsežnejše delo Božidarja Premrla z etnološko in umetnostnozgodovinsko tematiko, ki obravnava kamnito dediščino in njene ustvarjalce različnih strok v časovnem razponu več kot petsto let. Poleg tam rojenih in delujočih stavbarjev, kamnosekov, zidarjev in kiparjev predstavlja tudi vse ustvarjalce s kamnom iz drugih slovenskih ter tujih krajev in dežel, ki so s svojimi deli obogatili sakralno in profano arhitekturo na obravnavanem območju. Sega od gotskih stavbarjev in kamnosekov preko baročnih arhitektov, altaristov in kiparjev do goriških in ljubljanskih kamnosekov in kiparjev v 19. in 20. stoletju. V njej so zapolnjene številne vrzeli v stavbni zgodovini nekaterih pomembnejših vipavskih cerkva, precej so dopolnjeni opusi nekaterih velikih imen umetnostne zgodovine, prinaša pa tudi mnoga doslej neznana avtorska imena in njihova dela. S svojo kompleksnostjo, večplastnostjo in podatkovno izčrpnostjo je ta knjiga, ki je tudi bogato ilustrirana s številnimi slikami in risbami, svojevrstna enciklopedija kulture kamna, stavbne in kulturne dediščine ter njenih ustvarjalcev na obravnavanem območju.
Božidar Premrl
Vanja Kočevar
Vanja Kočevar je uredil knjigo več prispevkov, v kateri so sodelovali Robert Devetak, Nina Ditmajer, Teodor Domej in drugi
Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja. Slovenski pogled
Besedna zveza »kolektivna identiteta« označuje obliko družbene identitete, ki obsega kognitivno, moralno in emocionalno povezavo z drugimi. Dejstvo, da je medsebojno povezovanje ljudi na osnovi skupnih značilnosti ena od osnovnih človeških lastnosti, upravičuje porabo tega sicer modernega koncepta za raziskovanje starejših obdobij. Temu se v svojih raziskavah posveča triindvajset uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev iz Slovenije ter zamejstva, ki so za monografijo prispevali svoje razprave. Avtorice in avtorji so v svojih prispevkih obdelali široko plejado tematik, povezanih z nastajanjem, razvijanjem in spreminjanjem kolektivnih identitet na približno tisočletni premici zgodovine dolgega trajanja, segajoči od zgodnjega srednjega veka do druge polovice 20. stoletja. V središču zanimanja raziskav so Slovenci in njihov prostor, monografija pa slovenske teme postavlja tudi v širši okvir. Razprave so po hibridnem kronološko-tematskem ključu razdeljene na šest sklopov, in sicer: Srednji vek, Zgodnji novi vek, Krščanstvo in narodotvornost, Razvoj narodnega gibanja, Ljudska kultura in umetnost ter Polpreteklost in sodobnost.
Oto Luthar
Michael Schafir je avtor knjige
Iliberalizem in antisemitizem v postkomunizmu v primerjalni perspektivi
Sedmi Pamflet prinaša besedilo romunskega politologa Michaela Shafirja, ki raziskuje korenine iliberalizma, njegovo ponovno prebujenje v postsocialistični Evropi in prepletenost z antisemitizmom. Avtor predstavi več poskusov analize tega pojava in njegovih vzrokov ter nato izpostavi po Carlu Schmittu pogosto spregledan izvor ločevanja na prijatelje in sovražnike. To je po njegovem mnenju skupno iliberalcem, kot so Viktor Orbán, Jarosław Kaczyński, Janez Janša, Benjamin Netanjahu in Donald Trump. Iliberalizem sicer ne vodi nujno v antisemitizem, ga pa spodbuja. Skupne iliberalne vrednote lahko prevladajo tudi nad razlikami v stališčih do antisemitizma, zato pri preučevanju razlik med uradnimi in popularnimi diskurzi ni dovolj opiranje zgolj na uradna stališča do antisemitizma.
Blaž Kosovel
Blaž Kosovel je avtor knjige
Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo. Od agrikulture do kulturne industrije, od mesta Rim do ameriške civilizacije
Tematsko je knjiga dvoje: sistematična zgodovina pojmov kultura in civilizacija (od njunih prvih omemb do 20. stoletja) in podrobna predstavitev ZDA kot tiste države, kjer kultura ni imela glavne vloge pri njenem nastanku kot to velja pri nas v Evropi. V ZDA ni bilo ničesar primerljivega evropskemu oblikovanju kulture narodov z ustvarjanjem skupne zgodovine. V Novem svetu niso oblikovali koncepta naroda kot občestva s skupno preteklostjo, temveč kot ljudstvo s skupno prihodnostjo. Ameriški narod je bil utemeljen na kredu – na prepričanju v obstoj sklopa univerzalnih resnic, udejanjenih v delovanju tamkajšnjih političnih institucij, ki omogočajo ekonomsko svobodo in svetost privatne lastnine. Hkrati pa je bil utemeljen tudi kot narod bele rase, ki vsem ostalim še do danes onemogoča doseči enako svobodo. Z industrializacijo in vse večjim številom imigrantov iz različnih držav pa so ZDA vse to heterogeno prebivalstvo izoblikovale v ameriški narod z vzpostavitvijo potrošniške družbe. Kultura ni bila razumljena kot prostor kontemplacije večnih resnic, temveč kot prostor konzumacije, potrošnje. Ta proces amerikanizacije se je začel na začetku 20. stoletja in tudi skorajda vsi nastavki za kasnejši razmah popularne in potrošniške kulture po svetu so se razvili ravno takrat.
Drago Bajt
Drago Bajt je uredil že
Šesto knjigo Zbranih del Mirana Jarca
Miran Jarc je od srede 20. let 20. stoletja naprej razmišljal, da bi ustvaril daljšo prozo, povest ali roman. Po več poskusih je leta 1926 napisal povest Dediči, ki se je ohranila v rokopisu in je zdaj prvič objavljena. V povesti je prikazal tipično generacijo »dedičev zla«, prehodnega rodu v zgodnji dobi surovega kapitalizma, ki sanja o revolucionarnih prevratih ter socialno in etično lepši družbeni prihodnosti. V povesti Jalov dom (1941) pa se je Jarc lotil usode podeželskega življa v slogu tipične kmečke, vaške oz. ljudske povesti. Junak doživlja nesrečne peripetije doma in med brezdomci po svetu, nazadnje pa se v dvomljenju med domom in tujstvom odloči za vrnitev domov, poroko in življenje na kmetih. Povest odlikujejo značilnosti, kot so lepote narave, ljubezen do kmečkega dela, zaupanje v Boga in preprosto družinsko življenje. Jarčeva tretja povest, mladinska pripoved Zakopani zakladi (1940), ki ni doživela nikakršnih odmevov v tisku in literarni zgodovini, je zgled pustolovske in didaktične proze za mladino; slavi »zakopane zaklade«, tj. neodkrite mlade človeške talente med revnim ljudstvom.
Matija Ogrin
Mihael Glavan je uredil že sedemnajsto knjigo Zbranih del Edvarda Kocbeka
Zbrano delo, 17. knjiga. Dnevnik 1953
Kocbekov dnevnik iz leta 1953 je zanimivo dokumentarno branje, ki združuje že znane kvalitete njegovega dnevniškega kronopisja. V času »političnega pogreza«, kot je Mihael Glavan imenoval Kocbekovo politično izločitev iz javnosti, je občutljivi pisec niansirano opisoval svojo najbližjo stvarnost: družinsko življenje, povezave s prijatelji in znanci, mučne stike z Državno založbo in oblastmi, pomembnejše politične dogodke, – denimo smrt Borisa Kidriča in dodelitev tržaške cone A Italiji – predvsem pa njegovo pesniško snovanje in refleksijo svoje duhovne drže. Dnevnik 1953 je zadnja knjiga, ki jo je pokojni Mihael Glavan kot urednik pripravil v obsežnem izdajanju Kocbekovega opusa. Po zahtevni izdaji Kocbekove esejistike v 11. knjigi Zbranega dela, ki obsega kar štiri debele zvezke, je Glavan načrtoval izdaje Kocbekovih še neobjavljenih dnevnikov. Želel je začeti z Dnevnikom 1953 in nadaljevati izdajanje do konca Kocbekovega neobjavljenega dnevniškega pisanja.
Glavni urednik Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev dr. Matija Ogrin se mu je na predstavitvi knjige zahvalil za vse večletno skrbno, natančno, zahtevno, potrpežljivo delo. Po njegovi smrti se odpira vprašanje, kdo bo to delo nadaljeval, a odgovora še nismo slišali, saj je od Glavanove smrti minilo malo časa, vsekakor pa bo delo zelo zahtevno; treba bo prebirati Kocbekove dnevnike v rokopisu, prav tako pa še številna pisma, med katerimi so mnnoga v tujini.
Janoš Ježovnik
Janoš Ježovnik je napisal znanstveno jezikoslovno raziskavo
Glasovne in naglasne značilnosti terskega narečja
Knjiga prinaša arealno analizo glasovnih in naglasnih značilnosti terskega narečja slovenščine, ki se govori na zahodu Beneške Slovenije. Bogato narečno gradivo prej slabo raziskanega narečja vključuje besedje različnih besednih vrst in pregibnostnih vzorcev, zbrano pa je bilo med letoma 2014 in 2018 s terensko raziskavo v desetih krajih: Ter/Pradielis, Zavarh/Villanova delle Grotte, Viškorša/Monteaperta, Tipana/Taipana, Plestišča/Platischis, Porčinj/Porzus, Prosnid/Prossenicco, Čanebola/Canebola, Mažerole/Masarolis in Breginj. Avtor skozi analizo zbranega gradiva podaja interpretacijo razvoja naglasnih in glasovnih prvin v narečnih govorih od izhodiščnega splošnoslovenskega do današnjega stanja ter na podlagi tega identificira relevantne značilnosti za notranjo členitev narečja.
Janez Nared
Janez Nared, Peter Repolusk, Damjan Kavaš, Alma Zavodnik Lamovšek, Gregor Čok in Gašper Mrak so avtorji knjige
Spodbujanje razvoja obmejnih problemskih območij v Sloveniji
Obmejna območja so zaradi bližine državne meje in zaradi perifernosti v primerjavi s preostalim državnim ozemljem pogosto manj razvita. Zato jim regionalna politika posveča posebno pozornost, v Sloveniji že od leta 1975. Trenutno je kot obmejno problemsko območje opredeljenih 90 občin. V želji po njihovem celostnem razvoju je Vlada Republike Slovenije pripravila Program spodbujanja obmejnih problemskih območij, ki naj bi povezal in uskladil prizadevanja vseh ministrstev pri razvoju teh območij. Pri podpori priprave programa smo izhajali iz dosedanjih izkušenj spodbujanja manj razvitih območij, v želji po čimbolj celostni obravnavi pa smo naslavljali kakovost bivanja, gospodarski razvoj, dostopnost storitev splošnega in splošnega gospodarskega pomena, demografske spremembe, trajnostni razvoj, trajnostno mobilnost, čezmejno sodelovanje ter celoten razvojni oziroma sistemski okvir spodbujanja razvoja posameznih območij. Glavni namen je bil odgovoriti, kako je možno celovito spodbuditi razvoj obmejnih problemskih območij. Da bi sistem spodbujanja obmejnih problemskih območij čimbolj prilagodili potrebam posameznih občin, smo najprej izdelali tipologijo teh območij, kar nam je omogočalo primerjavo območij med sabo in zlasti z drugimi občinami v Sloveniji.
Rok Ciglič
Mateja Breg Valjavec, Rok Ciglič, Špela Čonč, Matjaž Geršič, Frago Perko in Matija Zorn so avtorji knjige
Preteklost in prihodnost
Knjiga Preteklost in prihodnost je 16. v zbirki GIS v Sloveniji in obeležuje njeno 30. obletnico izdajanja. Namen knjige je predstaviti najrazličnejša spoznanja raziskovalcev v svetu geografskih informacijskih sistemov na območju Slovenije v zadnjih letih. Zmogljiva geoinformacijska orodja in natančni podatki omogočajo raziskave raznih procesov in pojavov ter njihovo modeliranje. Poleg tega se razvijajo tudi številne spletne geoinformacijske aplikacije. V knjigi so prikazani rezultati projektov in izsledki raziskav s področij, kot so geologija, geomorfologija, hidrologija, pedologija, kmetijstvo, naravne nesreče, varovanje okolja, geografija, geodezija, arheologija, promet, telekomunikacijska infrastruktura, turizem, kulturna dediščina, izobraževanje, kartografija, zemljepisna imena, daljinsko zaznavanje in druga. Bralci v knjigi najdejo nekatere novosti v uporabnosti geografskih informacijskih sistemov, hkrati pa lahko seznanijo tudi z zanimivi rezultati raziskovalnega dela na številnih področjih.
Lilijana Šprah
Lilijana Šprah je urednica knjige, v kateri so sodelovali Luka Agrež, Urška Battelino, Sanja Cukut Jrilić in še drugi avtorji
Od seznanjenosti s težavami v duševnem zdravju do učinkovitega odzivanja z manj stigme. Zdaj je čas, da znanje prenesemo v prakso! / From Mental Health Awareness To Effective Responses With Less Stigma. Now is the time to put knowledge into practice!
Večavtorska monografija preglednih in izvirnih znanstvenih prispevkov je nastala v sklopu inovativnega promocijsko preventivnega programa Z večjo pismenostjo o duševnem zdravju do obvladovanja motenj razpoloženja (akronim OMRA). Izvajalke in izvajalci programa OMRA so v njej pripravili 16 znanstvenih prispevkov s področja duševnega zdravja, osebnostnih motenj, stigmatizacije duševnih motenj in evalvacije učinkov programa OMRA. Tri prispevke so na osnovi lastnega znanja in izkušenj na področju duševnega zdravja napisale zunanje avtorice.
Avtorice in avtorji publikacije se zavedajo, da zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč je tudi telesno in duševno blagostanje. S tem nista mišljeni neprestana vzhičenost in sreča, temveč tako stanje, v katerem se lahko oseba dobro sooča z izzivi vsakodnevnega življenja. V nasprotju s telesnimi boleznimi, kot je sladkorna bolezen, je duševno zdravje mnogo težje opredeliti, zato želijo bralcem in bralkam tudi s tako knjigo dvigniti raven obveščenosti o pomenu duševnega zdravja. V knjigi bo vsakdo našel kaj zanimivega in poučnega ter to znanje prenesel tudi v prakso.
Anja Skapin
Anja Skapin je urednica knjige – zbornika avtorjev Kozme Ahačiča, Barbare Breznik, Marijana Dovića in drugih avtorjev
Alternator 2022
Zbornik Alternator 2022 vsebuje šestnajst člankov po uredniškem izboru, ki so bili v letih 2020–2022 objavljeni v spletni reviji Alternator (www.alternator.science). Revijo Alternator pišejo raziskovalke in raziskovalci za vse, ki jih znanost in z njo povezani razmisleki zanimajo. Izbor člankov je tematsko in metodološko raznolik, saj prinaša različne znanstvene pristope in discipline, kar tudi povzema samo bistvo in namen revije Alternator: preseči dihotomijo med družboslovno-humanističnimi in naravoslovno-tehničnimi vedami ter zajeti čim več znanstvenih vsebin »pod eno streho«. V zborniku se tako zvrstijo raznovrstne vsebine od literarnih, jezikoslovnih, filozofskih, umetnostnozgodovinskih, psiholoških, socioloških, pravnih do bioloških, kemijskih, fizikalnih, okoljskih in računalniških, prav tako pa ne boste prikrajšani za razmisleke o znanosti kot taki.
Matej Meterc
Družabno igro
Pregovorni spomin 2
sta izbrala Saša Babič in Matej Meterc
Pregovorni spomin 2 je družabna igra, ki temelji na pravilih klasične namizne igre Spomin, namesto sličic pa so uporabljeni pregovori iz zbirk, ki jih hranimo na Inštitutu za slovensko narodopisje in Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 28 pregovorov je razrezanih na pol in jih lahko zlagamo skupaj tako, da tvorijo pravi pregovor, ali pa dele pregovorov kombiniramo v nove, ustvarjalne kombinacije.
(se nadaljuje)
Agata Tomažič
Uspešen konec založniškega leta
Marijan Zlobec