Dva nova slovenska romana Metoda Pevca in Monike Žagar

Dva nova slovenska romana Metoda Pevca in Monike Žagar

Še pred začetkom 38. Slovenskega knjižnega sejma je Mladinska knjiga Založba pripravila nekaj odmevnih tiskovnih konferenc in srečanj. Tako je odmevno predstavila dva nova romana dveh znanih slovenskih avtorjev, težko bi rekli da samo pisateljev. Metod Pevec je napisal nov roman Greh, Monika Žagar pa Diši po dosegljivem. Oba je v pogovoru v knjigarni Konzorcij predstavila urednica Nela Malečkar. Romana sta izšla v pomembni zbirki Nova slovenska knjiga, v kateri je doslej izšlo že okrog devetdeset izvirnih knjig samo slovenskih avtorjev; pesnikov in pisateljev, med katerimi jih je medtem že nekaj umrlo, za nekatere pa ne vemo, kaj pišejo in kaj bodo izdali v prihodnje.

Metod Pevec, Moniko Žagar in Nela Malečkar, fotografije Marijan Zlobec

Panorama slovenske literarne ustvarjanosti se še vedno širi, kar kaže na naraščajoče število novih romanov, izdanih v enem letu ali odkar je Delo ustanovilo nagrado za najboljši slovenski roman minulega leta – kresnik. Takrat je bilo novih romanov v enem letu med 80 in 90, danes pa nad 200. V Cankarjevem času so izšle morda tri romaneskne knjige na leto. Intelektualni razvoj Slovencev kot naroda je bil kljub vsem vojnam in spremembam političnih sistemov, vzgoje in izobraževanja izjemen. Tako pravzaprav ne preseneča, da je bila Slovenija izbrana za častno gostjo največjega knjižnega sejma na svetu, to je Frankfurtskega prihodnje leto. Nasledila bo letošnjo gostjo Španijo ter bo celo pred Italijo 2024. Španija pa je osrednja gostja 38. Slovenskega knjižnega sejma, ki se za obiskovalce odpira danes na Gospodarskem razstavišču na precej večjem prostoru kot je bil doslej na voljo v Cankarjevem domu.

Naslovnica

Metod Pevec je bil predstavljen kot slovenski pisatelj, igralec, scenarist in režiser. Na Filozofski fakulteti je diplomiral iz primerjalne književnosti in filozofije. Leta 1978 je igral v filmu Ko zorijo jagode, leta 1980 pa je v filmu Nasvidenje v naslednji vojni upodobil Berka iz romana Vitomila Zupana Nasvidenje v naslednji vojni. Posnel je tudi več celovečercev, in sicer Pod njenim oknom (2003), Estrellita – Pesem za domov (2007), Hit poletja (2008), Vaje v objemu (2012), Jaz sem Frenk (2019)… Film  Carmen (1995) je nastal po romanu iz leta 1991. Med romani so bili omenjeni Carmen, Marija Ana (1994), kriminalni roman Večer v Dubrovniku (2002), Film pred oltarjem (2006), Teža neba (2009). Ustvaril je več dokumentarnih ali kratkih filmov, kot Vse je pod kontrolo (1992) ali Aleksandrinke (2013), za katerega je prejel nagrado Prešernovega sklada. Pevec je predavatelj na AGRFT, kjer predava adaptacijo scenarijev iz literature, svojo kulturno kariero pa je začel kot član uredništva za kulturo na Radiu Slovenija.

Nela Malečkar

Metod Pevec se s kriminalnim romanom Greh po dvajsetih letih vrača k temu žanru. Roman predstavlja Mladinska knjiga z besedami: Truplo v romanu Greh, najdeno na zapornici pri vevški elektrarni, na prvi pogled spominja na brezdomca. Toda kriminalistoma, ki raziskujeta vzrok smrti, že podrobnejši pogled na njegov obraz in na njegove osebne stvari govori o tem, da pokojnik ni imel le ene identitete. Postopoma odkrivata njegovo življenjsko zgodbo, tesno povezano z Rimskokatoliško cerkvijo …

Metod Pevec

Pevec je vsestransko izkušen ustvarjalec in na različnih področjih, pozna filmsko igro, scenaristiko, režijo, seveda literaturo, zanimiva pa je bila že njegova uvodna ugotovitev, češ da slovenski film zaostaja v primerjavi z mednarodno ali svetovno produkcijo po vseh parametrih, tu na primer po scenarijih. Ali vidi svoj najnovejši roman Greh kot podlago za filmski scenarij, ni povedal, je pa bilo opazno, da je s sabo v knjigarno Konzorcij pripeljal filmske snemalce, ki so vse posneli in bodo po tem naredili vsaj nekaj dokumentarnega. A branje romana, ki še poteka, bi zlahka pripeljalo do sklepa, da se morda obeta nova slovenska filmska kriminalka, ki je v zadnjem času postala iskan žanr.

Se napoveduje še film ?

Metod Pevec je predstavil večplastnost romana Greh in glavnega junaka, ki je duhovnik. O samem grehu je menil, da imamo v Sloveniji različne tipe ali oblike greha, tu pa je greh zelo skrit, potunkan, neraziskan in spretno prikrivan. Protagonist je zelo dober človek, ki pa je že mrtev – truplo. Je sled dobrega človeka in simbolizira vrednote, ki so bile v zadnjih tridesetih letih negirane. Taki ljudje so redki, a obstajajo. Roman je napisan kot kriminalka ali detektivka, kot rečeno gre za duhovnika, ki je vero razumel po svoje in se postavljal proti Cerkvi. Duhovnik je kot guru, ki ustvari komuno za odvisneže. Je bolj svoboden, poezijo razume kot trening asociativnosti, kar ni neposredno razvidno. Roman odpira temo, kako Cerkev manipulira z duhovnostjo, postavlja vprašanje, ali duhovnik inspirira svoje vernike, ali pa je Cerkev le uradnik, ki manipulira z verniki…

Metod Pevec je poudaril, da roman Greh ni levičarski napad na našo ubogo Cerkev. Glavni junak se spozna na botaniko – pozna vse rastline na Golovcu, pa biologijo, seveda pa še na primerjalno književnost in filozofijo. Ena tema v romanu Greh je povezana z močjo, oblastjo, politiko, bogastvom, seveda tudi Cerkve.

Po predstavitvi romana Greh bi se dalo sklepati, da bo Metod Pevec napravil še filmski scenarij in postal režiser.

 

Monika Žagar

Pisateljica, literarna zgodovinarka, skandinavistka, anglistka Monika Žagar je v knjigi Diši po dosegljivem zasnovala povsem drugačen roman. Lahko bi rekli, da je avtobiografski, ker sega v konkretni čas njenega študija na ljubljanski Filozofski fakulteti v “prevratnem” času študentskega gibanja, upora, zasedbe Filozofske fakultete, literarnega maratona, zbiranja študentov v Šumiju, vseslovenskega študentskega pohoda nad slovenski parlament oziroma tedaj skupščino SRS, kjer pa ljudska milica sploh ni reagirala, ampak je nekaj tisoč študentom dala vedeti, naj preberejo tisto, kar jih teži, potem pa naj se mirno razidejo, kar se je zgodilo. Primerjava tedanjega ravnaja policije z nedavnim ob petkovih protestih, bi bila zelo žaljiva za odprtost socializma in partije do svojih mladih ljudi. Žagar o tem na predstavitvi posebej ni govorila, saj je roman omejen na posamezne študijske semestre oziroma leta, ko se je z njo nekaj konkretnega dogajalo.

Monika Žagar je bila članica Pupilije Ferkeverk

Roman je v bistvu kronološki, saj se po uvodnem poglavju Vesoljski premik nadaljuje po opisu študijskih let, od 1968/1969 do 1973/1974, ko se je študentsko gibanje, skupaj s Kavčičevo politično oblastjo, nekako umaknilo v pasivizacijo; študenti so postali zrelejši in hkrati imeli naloge diplomiranja in iskanja služb ter nadaljevanje pohoda skozi institucije, da bi jih spremenil od znotraj, ne pa zgolj upirali partiji, kar pa se ni obneslo. Upor mladih v Ljubljani je bil razumljiv, saj je v bistvu le nadaljeval študentsko gibanje, ki se je nekako skupaj z delavskim začelo v Parizu, Nemčiji, pri nas pa je bilo najmočnejše v Beogradu. V Ljubljani se je na FF med drugim postavljalo vprašanje ustavnih sprememb oziroma amandmajev, kot jih je pripravil Edvard Kardelj in v novi Ustavi SFRJ (1974) dal možnost samostojnosti ali odcepitve, na kar se je Slovenija veliko kasneje sklicevala. (Kardelj je v bistvu premagal Tita in pomagal Sloveniji ali Slovencem do svobodne države, kar pa je zapisal že v drugi izdaji Razvoj slovenskega narodnega vprašanja (1957), a tega v današnjem prodomobranskem in revanšističnem zgodovinopisju kar lepega števila piscev ni zaslediti).

Pogovor spretne Nele Malečkar

Monika Žagar seveda vsega tega ne more problematizirati ali ubesediti, saj se raje ukvarja z njej najbližjim dogajanjem, v katerem je bila sama najbolj aktivna, na primer kot članica sicer amaterskega študentskega Gledališča Pupilije Ferkeverk. Je pa veliko konkretnih opisov kolektivnega dogajanja, oseb, ki bi jih lahko celo konkretno prepoznali, čeprav pisateljica ne želi biti kronistka, raje ima svojo izkušnjo družabnosti, seveda tudi v okviru dogajanja na Radiu Študent, v Šudentskem naselju, na Tribuni, v Šumiju, kjer je bil vedno kdo od naših. To je bil tudi čas seksualne revolucije, morda počasi prihajajoče marihuane, pa seveda uporabe kontracepcije, kot smo slišali na predstavitvi.

To je bil čas uveljavljanja žensk in njihovega zavzemanja funkcij v javnosti.

Monika Žagar je spomnila na pojav prve golote na odru, ko se je postavilo vprašanje igralkam: kaj si na odru upam.

Morda bo generacija, ki je bila sočasno aktivna, v romanu prebrala še premalo, a vsega povedati se itak ne da.

Naslovnica

Urednica Nela Malečkar je opozorila na posebno skrbno grafično oblikovanje obeh knjig. Risbe za knjigo Greh je prispevala Eva Mlinar, za Diši po dosegljivem Tanja Komadina, medtem ko je oblikovalski pristop ali zasnova zbirke nastala v delavnici, ateljeju ali pisarni Radovana Jenka. S tem pa je postala zbirka Nova slovenska knjiga že dolga leta prepoznavna tudi po svoji oblikovalsko – grafični ter ilustracijski podobi.

Marijan Zlobec

,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: