Na slovesnem odprtju 38. Slovenskega knjižnega sejma v Festivalni dvorani v Ljubljani so podelili letošnjo Schwentnerjevo nagrado, najvišje priznanje za življenjsko delo na področju slovenskega založništva in knjigotrštva.
Založnik Lojze Wieser v dvorani Slovenske matice, vse fotografije Marijan Zlobec
Schwentnerjeva nagrada, ki jo podeljuje Zbornica založnikov in knjigotržcev, je priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, za odličnost in preseganje povprečnosti, za dosežene poslovne uspehe, za inovativnost in kreativnost, za pedagoški prispevek in predajanje znanja ter dosledno upoštevanje visokih moralnih in etičnih standardov.
Zbornica založnikov in knjigotržcev je odločila, da letošnjo Schwentnerjevo nagrado prejme Lojze Wieser, založnik.
Lojze Wieser je v oblikovanju Matjaža Vipotnika izdal Handkejevo svetovno odmevno avtobiografsko Ponovitev
Lojze Wieser, ustanovitelj založbe Wieser, je že petintrideset let most med slovensko, avstrijsko in nemško literaturo ter med zahodno in vzhodnoevropskimi književnostmi. Wieser je premikal mnoge meje v izdajanju sodobne slovenske književnosti v zamejstvu ter z izdajanjem ključnih avtorjev iz matice podiral jezikovne meje. V teh letih je izdal preko 1.300 naslovov.
Glasbeni program
Lojze Wieser je postavil nove standarde za celotno knjižno industrijo in panogo, presenečal je s svojimi idejami in izumi. Postal je narekovalec trendov v razvoju panoge in kazal, v katero smer bi se morala ali lahko razvijala evropska razprava, kje so nove možnosti za sožitje ljudi, jezikov in kulture.
Izročitev in prevzem nagrade: predsednik GZS Janez Miš, kulturna ministrica dr. Asta Vrečko in prevajalec Brane Čop
Lojze Wieser je nenadoma zbolel in ni mogel priti na podelitev nagrade, ampak je napisal svoj zahvalni govor, ki ga je ob prevzemu nagrade na odru Festivalne dvorane prebral njegov prijatelj, prevajalec Brane Čop.
Brane Čop bere Wieserjevo pismo
Ob Schwentnerjevi nagradi za življenjsko delo na področju slovenskega založništva in knjigotrštva
Schwentner. Nekaj besed.
Spoštovani gospod direktor GZS Kukovica in cenjeni vsi v odboru, hvala za odločitev, da mi podelite tako veliko priznanje.
Dodelili ste mi minutko, ki se je bom – prek mojega prijatelja in prevajalca Braneta Čopa – skušal kolikot toliko držati. Predstavlja moj glas iz oklepa covida, ki se me je polastil…
Najprej mi dovolite na kratko: zahvalo izrekam g. Primožu Premzlu za iniciativo in da je s sopodpisnikli verjel vanjo !
Lojze Wieser
Naslednje: spominjam se in klanjam Matjažu Vipotniku, mojstru knjižne opreme – in ne samo te – ki je z opremo knjig Založbe Wieser, z estetiko, uporabljenimi materiali, z vezavo in s celostno podobo naših nastopov na knjižnih sejmih v Frankfurtu in drugje dvignil našo dejavnost in duh slovenske literature na najvišji nivo in poskrbel za njeno vidnost.
Utemeljitev Schwentnerjeve nagrade z nagovorom založnika in predsednika GZS Janeza Miša
In to že pred desetletji, ko smo iz lastnih sredstev dejavno predložili celi srednjeevropski založniški branži dokaz, kako se estetsko povežejo forma, vsebina in haptičnost knjige v simbiozo, ne glede ali iz sončne ali senčne strani Alp. Srednjeevropski založniki so to stremljenje povzeli in ga razvijali naprej.
Lojze Wieser
In še: spomnil pa bi tudi in izrazil upanje, da je žlahtnost skupnega slovenskega prostora, ki smo ga krstili novembra 1981 v Celovcu, danes morda še aktualnejša, ker so desetletja dokazala, da nosi v sebi vse vzvode, da presega vsakršni agresivni šovinizem in nacionalizem in je danes, kot že pred desetletji, predloga za bodočo ureditev medsebojnega življenja na naši zemeljski obli – preden jo poskusijo potisniti določeni pogosto samoprecenjeni centri in krogi v pozabo.
Čestitka kulturne ministrice dr. Aste Vrečko
In za konec: v moji duši se širi zadovoljstvo, ker je opozorilo gospoda Ervala iz založbe Gallimard v Parizu, ki mi ga je dal 1982 za popotnico, naj namreč poskrbim pri vsem svojem početju predvsem za dolgo sapo, zdaj s podelitvijo te nagrade na neki način tudi postalo PRVIČ (!) v Sloveniji uradno vidno in zapaženo.
Naj sklenem: vesel sem Schwentnerjeve nagrade, prvega sodobnega založnika na slovenskih tleh, velikana moderne !
Boglonaj in poklon vam vsem, ki ste to omogočili, od srca !
Izvirno skulpturo v bronu je oblikoval akademski kipar Mirsad Begić
Generalni direktor GZS Aleš Cantarutti je izpostavil, da je Slovenski knjižni sejem ena najbolj prestižnih blagovnih znamk, ki jih ima GZS, ker “knjiga ni samo kultura, ampak tudi neke vrste posel”. V času negotove prihodnosti je po njegovih besedah še toliko bolj pomembno, da knjigo vsake toliko časa vzamemo v roke, saj dostikrat ponuja odgovore tudi na izzive, v katerih se znajdemo. Po zastoju zaradi covida-19 verjame, da bo letošnji sejem izjemno živ in bo ponudil možnosti za razgovore, ideje in sklenjene posle. Slišali smo tudi opozorilo in poziv glede neuspešne gradnje NUK 2, na katero čakamo že trideset let. Morda bomo čakali še pet let, ne pa še naslednjih trideset.
Aleš Cantarutti
Letošnji sejem bo s sloganom Berem svet potekal tudi v znamenju prihajajočega častnega gostovanja Slovenije na največjem knjižnem sejmu na svetu v Frankfurtu, kjer bosta slovenska literatura in kultura v ospredju prihodnje leto. Ob tej priložnosti je v Sloveniji na obisku direktor sejma Jürgen Boss, država v gosteh pa je Španija, ki je vlogo častne gostje v Frankfurtu opravljala letos. Boss se je v spremstvu kulturne ministrice dr. Aste Vrečko tudi udeležil otvoritvene slovesnosti.
Dr. Asta Vrečko
V imenu Španije kot častne gostje je generalna direktorica za promocijo knjige in branja pri španskem ministrstvu za kulturo Maria Jose Galvez povedala, da so utrinek iz svojega “literarnega ekosistema” na Slovenskem knjižnem sejmu predstavili že pred dvema letoma v virtualni obliki, tokrat pa bo občinstvo lahko v živo spoznalo jezikovno in kulturno raznolikost države, v kateri deluje okrog 770 založb. Spomnila je, da špansko govori po svetu okrog 600 milijonov ljudi.
Maria Jose Galvez
Na letošnjem sejmu se bo predstavilo 88 razstavljavcev. Na njem se bo zvrstilo več kot 200 dogodkov z domačimi in tujimi gosti, podelili bodo tudi nekaj nagrad. Poseben prostor bo prvič namenjen stripu. Mesto v gosteh je Rogaška Slatina ob letošnji 100-letnici rojstva pisateljice Ele Peroci. Poleg Španije se bo posebej predstavil tudi Madžarski kulturni center v Sloveniji z razstavo madžarskih knjig in nekaj dogodki.
Tanja Tuma in Jürgen Boss
Sopranistka Sabina Cvilak je nastopila s pesmijo Ciciban je zaspan in arijo Vissi d’arte iz drugega dejanja Puccinijeve Tosce
V glasbenem programu so nastopili sopranistka Sabina Cvilak ob klavirski spremljavi Aleksandre Naumovski Potisk ter duo kitarist Izidor Erazem Grafenauer in tolkalka Petra Vidmar.
Slovesno in bolj komorno
Izidor Erazem Grafenauer
Petra Vidmar
Marijan Zlobec