Celovška Mohorjeva družba je v Galeriji Družine predstavila Knjižni dar za leto 2023, napovedala je udeležbo na 38. Slovenskem knjižnem sejmu in na Frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer se bo pridružila Sloveniji kot časti gostji največjega knjižnega sejma na svetu, ki ga vsako leto obišče kakih 400 tisoč obiskovalcev, prav toliko pa je tudi tam predstavljenih najnovejših knjig. Slovenija bo oktobra 2023 v Frankfurtu imela na voljo 2000 kvadratnih metrov razstavnih površin.
Urednika Celovške Mohorjeve družbe Adrian Kert in Hanzi Filipič, vse fotografije Marijan Zlobec
Adrian Kert je predstavil Pratiko
Hanzi Filipič je predstavil Koledar 2023
Koledar za leto 2023 s prenovljeno zunanjo podobo in v večjem formatu ponuja še več zanimivega branja iz Koroške, Slovenije in krajev, kjer živijo Slovenci. V Koledarju predstavljajo faro Loče ob Baškem jezeru, prebrali pa boste lahko prispevke o samostanu šolskih sester v Šentpetru, o prvem slovenskem društvu v Celovcu, članke o zdravju in naravi, o ženi, ki je postala »angel v koncentracijskem taborišču Auschwitz«, o Plečniku, Matiji Ahaclu, Rudiju Golobu, Janezu Krstniku Dolarju, Jakobu Kandutu, preselitvi Mohorjeve tiskarne iz Celovca na Prevalje in o številnih drugih zanimivostih. Koledar sta uredila Hanzi Filipič in Karl Hren.
Naslovnica
Nasploh so koledarji, ki odkar je propadla Prešernova družba, izhajajo le zunaj metropole: Celovec, Celje, Gorica vsebinsko precej specifični in s tem koristni za vse bralce, ki vidijo Slovenijo zgolj ali najbolj iz perspektive Ljubljane in jim še kako koristi širši razgled. Uvodoma je jubilejni zapis ob 43. Tischlerjevi nagradi Nužeju Tolmajerju, ki je bil skoraj 40 let tajnik KKZ in je v dolgih letih delovanja navezal stike v celotnem slovenskem kulturnem prostoru, vse do Severne in Južne Slovenije ter Avstralije. V predstavitvi rožanskega narečja bi si želel večji zemljevid in s tem še berljivimi oznakami. Objava Karte slovenskih narečij z večjimi naselji je v taki obliki povsem nekoristna, ker ne morem brez lupe prebrati ničesar. Bralci Koledarja so večinoma starejši ljudje, ki že po naravi slabše vidijo, četudi nosijo očala.
Bogata koroška vsebina, kot je osrednja Slovenija o sebi ne predstavlja
Med predstavljenimi osebnostmi bo za mnoge odkritje beljaškega veletrgovca Lorenza Wieltschniga (1778 – 1846). Med drugim je investiral v gradnjo železnice Celje – Zidani most. Dragocen je prispevek Samostan šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu v času nacionalsocialističnega terorja. Pomembna je prav tako predstavitev manj znane osebnosti. To je Marija Stromberger, “angel v peklu koncentracijskega taborišča Auschwitz”, medicinska sestra, ki se je prostovoljno javila na delo na Poljskem; po pričevanju obolelih v taborišču pa prosila, da odide tja in se prepriča, ali je vse trpljenje taboriščnikov resnično. Bogato dokumentiran je zapisa “Slovensko društvo v Celovcu” kot element vstopa koroških Slovencev v moderno meščanstvo. Primerjalni pa je prispevek Anton Korošec in Rudolf Maister v prevratni dobi. Nekaj je prispevkov o zdravju, hrani in naravi.
Pogovor o knjigah in načrtih; pesnica Lidija Golc in intervencija Janeza Stergarja, predsednika Kluba koroških Slovencev v Ljubljani
O Jožetu Plečniku letos ne more biti tiho noben medij, kar pomeni, da se končno, tako kot ob Primožu Trubarju, začenjamo zavedati, da je bil veliki arhitekt eden izmed največjih Slovencev vseh časov. Med drugim je omenjen letošnji prvi strip Plečnik in pika, sicer pa razstava v Mestnem muzeju v Ljubljani, ki bo na ogled še do srede februarja 2023. So še druge razstave: Pojmovnik Plečnik in sodobnost, Plečnikova Lectarija, Zlata doba Plečnikove arhitekture. Zelo vsebinsko premišljeno je dodan še prispevek Predreformacijsko kulturno življenje in kolektivna kulturna zavest Slovencev. Prav posebna sta zapisa o slovenskih ledinskih in hišnih imenih v Podkrnosu in Selah ter o koroških mrliških pesmih, ki so analizirane v skladu s smrtjo in obredi vse do pogreba ali pokopa ter priprošnje mrliča Mariji in sv. Mihaelu za pomoč. Koledar ne more mimo kronike lastnega (MD) dogajanja, aktualna je predstavitev letos umrlih in pa dejavnosti Goriške Mohorjeve družbe ter Celjske Mohorjeve družbe. Nekaj posebnega ali netipičnega je primerjava med davčno inšpekcijo v Avstriji in Sloveniji.
Naslovnica
Pratika ponuja tematsko pester izbor prispevkov. Uvodnemu delu s koledarjem, raznimi koristnimi podatki, kot so lunini ali sončevi mrki v letu 2023 ter Herschlov vremenski ključ, sledijo prispevki iz sveta kulture, duhovnosti, vere, družbe, literature, dogodkov in obletnic v preteklem letu, zgodovine, zdravja in narave. Med prispevki najdete članke o papeževi encikliki Laudato si, o ziljskih ljudskih in obrednih pesmih, o Makalonci, o osebnostih, ki smo se jih v obletnicah spomnili v preteklem letu, kot so Boris Pahor, Janko Messner, Josip Jurčič, Alojz Grozde, Srečko Kosovel, Nikolaj Kopernik ali Dante Alighieri, manj znano anekdoto o Francetu Prešernu, o zdravju in žajblju. Na koncu knjige pa še kaj iz popotne torbe, za dobro voljo, otroški kotiček in stoletni koledar.
Naslovnica
Knjiga Anine Kresnice Ivane Vatovec pripoveduje življenjsko zgodbo Ane, ki živi svojo poklicanost kot rejnica. Ker sama ni doraščala v najboljšem odnosu do staršev, postane njeno življenjsko vodilo, da to svojim otrokom prihrani. Kasneje si uresniči življenjsko željo in postane rejnica. Kot mama se razdaja še nekaterim, od pravih staršev neželenim in zanemarjenim otrokom, ki postanejo del Ane in njene družine. Presunljiva resnična zgodba o javnosti malo poznanem področju rejništva.
Ivana Vatovec, roj. 1954 v Gudurici (Srbija), je končala trgovsko šolo in bila zaposlena v raznih podjetjih. Kasneje je izobraževanje nadaljevala na področjih gostinstva in turizma. Je poročena s pisateljem Rudijem Mlinarjem, s katerim živita v Brežicah.
Piše poezijo in prozo. Izšli sta dve njeni pesniški zbirki, Pod silo spomina (2004) in V brezvetrju časa (2008). Napisala je veliko besedil za narodnozabavno glasbo in narečnih besedil, za kar je prejela več nagrad, nekaj pesmi je uglasbenih za zbor. Je soavtorica romanov Vsa njegova križpotja in V senci gore, njena samostojna prozna dela pa sta romana Iskalec žive vode in Kjer šelestijo breze.
Pogovor o Frankfurtu 2023
V nadaljevanju srečanja se je razvila neobičajna debata o predstavitvi Slovenije in s tem tudi slovenske Koroške na Frankfurtskem knjižnem sejmu prihodnje leto. Kot smo slišali, imajo kakih 200 prevodov oziroma knjig tudi v nemščini, seveda pa bo slovenska Koroška kot celota in z vsemi založbami še posebej predstavila avtorje, ki so v nemškem kulturnem prostoru že močno znani (Florjan Lipuš, Maja Haderlap, slikar Valentin Oman…), ali pa jih je Celovška Mohorjeva družba sama izdala v nemškem prevodu, kot kar pet knjig legendarnega Borisa Pahorja. Seveda pa je nastop v Frankfurtu odvisen od skupnega programa, ki se oblikuje v Ljubljani. Avstrija sama za slovenski avstrijski prispevek v Frankfurtu ni pripravljena kaj finančnega dodati, smo slišali, čeprav je to tudi del njene promocije.
Program Celovške Mohorjeve družbe na 38. Slovenskem knjižnem sejmu:
Torek, 22. novembra, ob 15. uri, Glavni oder: Gespräche mit Niemandem/Pogovori z nikomer
Nagrajenec Prešernovega sklada dr. Brane Senegačnik bo ob zvokih renesančnih glasbil v interpretaciji prof. Borisa Šinigoja predstavil, kako njegove pesmi odzvanjajo tako v maternem jeziku kot v nemškem prevodu.
Moderira: dr. Ignacija Fridl Jarc
Sreda, 23. novembra, ob 16. uri, Pogovorna postaja: Nemirni duh – roman o Prežihu
Pisatelj Rudi Mlinar je napisal prvi biografski roman o Lovru Kuharju – Prežihu. O tem velikem slovenskem pisatelju in socialnopolitičnem aktivistu bo stekla beseda v pogovoru med avtorjem in povezovalko Lidijo Golc.
Nedelja, 27. novembra, ob 10. uri, Oder mladih: Klekljarica Polonca
Tončka Stanonik je že desetletja predana klekljanju in čipkam in je strokovnjakinja na tem področju. Kot avtorica je izdala več knjig, med njimi otroško Klekljarica Polonca. Otrokom primerno bo to kulturno dobrino predstavila najmlajšim.
Marijan Zlobec