Založba Mladika je bila danes gostja v Ljubljani; v dvorani Slovenske matice je predstavila svojo najnovejšo knjigo Po vodi, po suhem in počez Potepanja od Barkovelj do Škednja. Kot avtorji so podpisani trije: avtorica besedila je pisateljica in prevajalka Evelina Umek, izvirne ilustracije je prispeval Štefan Turk, knjigo pa je oblikoval in s svojimi fotografijami opremil Danilo Pahor.
Pozdravni nagovor dr. Ignacije Fridl Jarc, vse fotografije Marijan Zlobec
Knjiga se je izkazala kot posrečen dosežek na treh ravneh in v treh vsebinskih sklopih, v bistvu pa kot nadaljevanje že dveh poprejšnjih knjig podobne vsebinske zasnove, kot se je začela leta 2000 s Sprehod z baronom (o Žigi Zoisu). Knjiga se zdi, kot dan je bolj namenjena mladostnikom pri njihovi vzgoji ter kot vpogled v zgodovino tržaške slovenske okolice, a bo prav tako na koncu obveljala kot skorajda turistični priročnik za odrasle.
Dr. Bogomila Kravos in Evelina Umek
Urednica Nadia Roncelli, ki se že zelo dolgo ukvarja z urejanjem knjig pri Mladiki, je podrobneje predstavila strukturo knjige in opozorila na tri poti, če se lahko tako reče, najprej Od Barkovelj do Štivana, potem Od Nabrežine do Bazovice, na koncu pa še Od Repna do Brega. S tem pa se oživljajo domači ali slovenski kraji in so predstavljeni tudi za tiste, ki se po slovenskih vaseh na Tržaškem manj pogosto sprehajajo.
Urednica Nadia Roncelli
Roncelli je tako opozorila na geografsko določenost treh najširših poglavij v knjigi, pri čemer spoznavamo tako obmorski slovenski del, kot Kras in na koncu, ko se spustimo v Istro, še mediteranski, kjer gojijo oljke. Urednica je spregovorila o posebni druščini, ki v knjigi nastopa najprej kot tričlanska fantovska (Jakob, Andrej, Jan), potem z dekletom (Lara) in na koncu še Nono in Nona ter Oče in Mama. Ta potovalni del je na moč obogaten s številnimi tematskimi vložki, bodisi zgodovinske vsebine, bodisi da predstavljajo etnološko izročilo, literarne prispevke najpomembnejših Slovencev, ki so o tem tržaškem ambientu pisali v svojih literarnih delih (kot že Anton Aškerc v Jadranskih biserih…). Prisotni so še drugi pesniki in pisatelji, kot Alojz Rebula, Srečko Kosovel, France Prešeren, Igo Gruden, Miroslav Košuta, Irena Žerjal, Dušan Jakomin, Dušan Jelinčič, Boris Pangerc, Bruna M. Pertot, Josip Jurčič, Vinko Beličič, seveda pa ne vsi, saj knjiga ni literarna antologija.
Evelina Umek
V knjigi spoznavamo mnoge naravne znamenitosti in lepote, kot so kraške jame, tipični kraški črni bor, ki priča o pogozdovanju Krasa, vrhunec pa je najdeni fosil dinozavra. Spoznavamo tudi hrano in prehranske navade, stare običaje, maj, majenca, mline, posebnost so, kot rečeno, legende, tako o Argovantih kot prihodu Kristusa in svetega Petra na Kras. Simpatično je, ker je to prikazano ali pripovedovano na tako prepričljiv način, kot da bi bilo res. V bistvu dobivamo vodnik po tržaškem slovenskem zaledju, tako da bo knjiga zanimiva za vse Slovence, ki zamejstva še ne poznajo dovolj in morda ne vedo, da imamo sami kar tri svoje muzeje: Etnografski muzej v Ricmanjah, Kraško hišo v Repnu in Kriški muzej (slovenskega pomorstva).
Dr. Bogomila Kravos
Dr. Bogomila Kravos je ob predstavitvi knjige razširila temo na medsebojno prijateljevanje dveh družin, to je svoje in Umekove, ki stanuje le kakih 50 m stran in so se med sabo poznali vsi, kot že starši in se seveda družili. Predstavila je nekatere širše vidike in spomnila, da kar je fašizem uničil, Slovenci ne bodo mogli več dobiti nazaj. To spoznanje je vplivalo na slovensko prisotnost in tvornost ter tako pobudilo, da zberejo vse dokumente o ustvarjalni prisotnosti Slovencev v Trstu, kjer so naši ljudje gradili palače in nasploh ustvarili vse to, kar je. Posebej se je zaustavila pri predstavitvi slovenskega tržaškega predela pri Svetem Ivanu.
Njihov dialekt se je ohranil v poeziji Marije Mijot, slavni pisatelj Vladimir Bartol pa je napisal avtobiografski roman Mladost pri Svetem Ivanu. Kravosova je predstavila Evelino Umek kot pisateljico, ki je študirala v Ljubljani in nekaj let delovala v osrednji Sloveniji, nato pa se vrnila domov. Pri knjigi je poudarila, da zelo pokaže, kako je Trst naš. Pri samem branju pa je pripomnila, da se da knjigo brati na več načinov, tako kot bralca kaj posebej zanima, kot na primer o Devinu, kjer je sama živela štiri leta. Knjiga je namenjena mladini in odgovornim staršem, kot je dejala, pri čemer je seveda pomembno, koliko so ti starši izobraženi. Prav tako je knjiga možna kot predmet pogovorov na posamezne predstavljene teme, tako da bi se povsod zavedali, do kod ali do kam sežemo. Knjigo je priporočila tudi šolnikom v Sloveniji.
Evelina Umek
Evelina Umek je posebej predstavila mit o Argonavtih, ki so k nam prišli iz Grčije do Štivana, in kjer ni bilo vodnih poti, so nosili svoj čoln na ramenih. Ustvarili naj bi tudi staro Ljubljano. Posebej simpatična je bila legenda o Kristusu in Svetem Petru na Krasu, kot jo je prebrala iz svoje knjige, in pripoveduje, kako so dobili teran. Med predstavljenimi kulturnimi spomeniki jih je omenila več, kot na primer čedajski evangeliarij iz časa med 8. in 10. stoletjem, v katerem je zapisanih 1500 imen in priimkov, seveda slovenskih. Omenila je napise v glagolici, pa trditev, da je tu grob Karla Velikega. Med slovensko tradicijo je še posebej poudarila ribištvo; tako je bil zadnji slovenski aktivni ribič še leta 1954. Med pesnicami je omenila Bruno Pertot in Ireno Žerjal, prvo ženo politika Jožeta Pučnika. Pri Ricmanjih je spomnila, da so se tam verniki uprli in niso hoteli imeti maše v latinščini oziroma italijanščini, ampak so jo uvedli v starocerkvenoslovanščini.
Tiskovna konferenca
Pri ilustracijah Štefana Turka se je pojavilo več oznak, češ da so hkrati optimistične s prevladujočo zeleno barvo, ki izraža upanje, življenje, optimizem, in kot take dopolnjujejo besedilo, a pokažejo tudi ironično noto. Raje so se odločili za avtorske ilustracije, kot pa za kakšno zgodovinsko gradivo ali avtorsko slikarstvo, ki bi ga sicer bilo dovolj. Podobno je bilo z oblikovanjem knjige in izborom sodobnih avtorskih fotografij, večinoma Danila Pahorja, nekaj pa jih je od drugih avtorjev. Na koncu knjige je navedena še literatura.
Naslovnica je pomenljiva: Poglej prijatelj, kako je Trst zares naš !
Marijan Zlobec