V ljubljanski knjigarni Konzorcij so dopoldan odprli letošnjo prodajno razstavo tujih knjig pod tradicionalnim naslovom in v prav takšnem času kot vedno doslej – Frankfurt po Frankfurtu. Gre že za 36. razstavo, ki je nekoč potekala v sprejemni dvorani Cankarjevega doma, potem ko so razširili knjigarno Konzorcij, ki je tako postala ena največjih v Srednji Evropi, pa potekajo te razstave kar pod domačo streho. Tuje najnovejše knjige so praviloma porazdeljene po posameznih tematskih oddelkih v sami knjigarni, veliko, zlasti o svetovni zgodovini, politiki, marketingu in financah pa jih je v zadnji dvorani, kjer sicer potekajo tiskovne konference in druga kulturna, pogovorna in predstavitvena srečanja.
Breda Kutin, direktorica Zveze potrošnikov Slovenije, vse fotografije Marijan Zlobec
Predstavitev razstave in dogajanja na razstavi Frankfurt po Frankfurtu je vodila voditeljica knjigarne Konzorcij Mladinske knjige Katarina Modic. Uvodoma je spomnila, da so priprave na Frankfurtski knjižni sejem 2023, ko bo Slovenija častna gostja, v polnem teku, za samo razstavo Frankfurt po Frankfurtu pa so sodelavci knjigarne Konzorcij izbrali knjige z letošnjega Frankfurta po svoji presoji s pomočjo množice katalogov knjig, ki jih “namenjamo slovenskim bralcem, raziskovalcem, strokovni javnosti in s tem širimo obzorja onkraj slovenskih meja.”
Knjige o zgodovini in politiki
Vsebino razstave je predstavila Katarina Baša iz ekipe knjigarne Konzorcij. Spomnila je, da je bila letošnja častna država Frankfurtskega knjižnega sejma Španija, zato so kolegi pripravili še prav posebno pester izbor španskih novosti. Najprestižnejšo špansko nagrado, premio Nadal, je letos prejela Ines Martin Rodrigo za roman Las formas del querer: zgodbo o pisatelju, ki se po smrti staršev končno loti romana o zgodovini svoje družine, prepletene s špansko državljansko vojno. Baša je predstavila še nekatere druge letošnje literarne nagrade; najodmevnejšo ameriško literarno nagrado Pulitzer je prejel ameriški pisatelj Joshua Cohen za roman The Netanyahus: An Account of Minor and Ultimately Even Negligible Episode in the History of a Very Famous Family. Roman se ukvarja z znano judovsko družino Natanyahu.
Vodja knjigarne Konzorcij Mladinske knjige Katarina Modic
Dr. Miha Kovač je kot sokurator predstavitve Slovenije na prihodnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu predstavil nekaj vidikov, med katerimi je seveda založniški in programski, kajti po letošnji Španiji pride za nami častna gostja Italija, torej dve ogromni literarni in založniški državi. Morda je najpomembnejša ugotovitev, da se število prevodov slovenske literature v zadnjih letih povečuje in dosega sedaj 200 knjig prevodov na leto, kar je pol manj, kot jih ima enkrat večja država Finska, kot je omenil. Do prihodnjega leta bo treba izbor prevodov še povečati in predstaviti, seveda pa se tuje založbe same odločajo, kaj je za njih in njihov trg zanimivo. Načrtujejo tudi dopolnilni program, kot dokumentarne filme o naših pisateljih, pa koncert Laibach Alamut… Slovenija bo imela na voljo 2000 kvadratnih metrov, kar je še enkrat več kot je velika knjigarna Konzorcij, ki obsega 1000 kvadratnih metrov. No, kot kaže, je bil denar v glavnem ali doslej že zagotovljen iz kohezijskih sredstev, je pa omenil ogromne birokratske probleme.
Dr. Miha Kovač, redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani
Kovač je še poudaril potrebo po večji vidnosti ali opaznosti slovenskih knjiog v tujini, še posebej pa sodelovanje z nemškimi založniki. Tako je bila pomembna že nedavna tiskovna konferenca na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Kovač je omenil, da je najuglednejši dnevnik v regiji, FAZ, objavil na prvi strani informacijo, da bo Slovenija prihodnje leto častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu in da bo njena osrednja tema namenjena digitalnemu branju na zaslonu. Nasploh si bodo prizadevali za še večjo vidnost slovenske literature.
Svetovna politika je v središču knjižnega zanimanja
Kovač je omenil tudi Slovenijo kot častno gostjo na sejmu mladinske literature in ilustracije v Bologni leta 2024, za katero pa program še ni narejen, čeprav je bilo to dejstvo objavljeno že pred leti.
Kdo bo prvi pisal o čem ali kom
Kaj vse se da narediti, je odvisno od iznajdljivosti, drznosti, obsega in kvalitete sodelavcev… Razumljivo je, da bi morala Slovenija tudi v Frankfurtu poudariti najprej zgodovino slovenske književnosti od protestantov naprej, saj so Brižinski spomeniki v Nemčiji in bi jih morda Nemci za nekaj dni posodili, da bi jih predstavili še v Frankfurtu. Morda bi v času sejma pripravili koncert Slovenske filharmonije, seveda pa poudarili knjige, ki so izšle od leta 1991 do najnovejših. Izbor bi bil lahko fascinanten ali vsaj nekaj deset tisoč knjig. Dopolnili bi jih z bogato razstavo izvirnih ilustracij, fotografsko razstavo npr. zgodovine Vilenice, na kateri so bili nagrajenci kar trije kasnejši dobitniki Nobelove nagrade za literaturo. Lahko bi pripravili posebno razstavo o Borisu Pahorju ob 110. obletnici njegovega rojstva (1913), vključno s prevodi, tako kot o Dragu Jančarji in še precej drugih. Lahko bi v Frankfurtu gostoval Burgtheater z Dunaja z nemško izvedbo Jančarjeve drame To noč sem jo videl… Lahko bi napravili primerjalno likovno in revijalno razstavo slovenska in evropska avantgarda okrog leta 1923… To se lahko le še širi in širi. Žal se zdi, kot da so v JAK zamudili čas, ko bi moralo biti že vse skoraj do konca dogovorjeno.
Velika in aktualna izbira
Katarina Baša je predstavila vsebino razstave Frankfurt po Frankfurtu
Dr. Andrej Blatnik in dr. Miha Kovač
Breda Kutin je predstavila projekt in okroglo mizo pod naslovom Živeti pametno, ki bo v knjigarni Konzorcij v četrtek, 10. novembra, ob 18. uri. Sodelovali bodo klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, antropolog dr. Dan Podjed in novinar Boštjan VIdemšek, pogovor pa bo povezoval Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Knjige s tematiko marketinga in financ
Marijan Zlobec