Na prvem mednarodnem klavirskem tekmovanju v Ljubljani med 25. februarjem in 4. marcem 2023 bosta nastopila oziroma sta se po pregledu posnetkov svojih nastopov med sto prijavljenimi pianisti na samo tekmovanje v živo uvrstila dva slovenska pianista: Urban Stanič in Jure Goručan. Organizator tekmovanja, ki pogumno stopa na mednarodno glasbeno tekmovalno sceno, Festival Ljubljana, ni objavil imen vseh, ki so se v roku sploh prijavili na tekmovanje. Tako ni znano, koliko slovenskih pianistov je sodelovalo v celoti. Morda preseneča odsotnost nekaterih pomembnih imen sodobnega slovenskega pianizma; zlasti Aleksandra Gadžijeva, ki bi ga glede na njegove izkazane kvalitete lahko uvrstili v najožji krog za zmagovalce. A Stanič in Goručan sta prav tako zelo znana in bo tekmovanje še kako zanimivo tudi spričo obeh naših glasbenikov. Se napovedujeta dve od skupno šestih nagrad v finalu ?
Urban Stanič, foto Festival Ljubljana
Pianist Urban Stanič se je rodil leta 1996 v Ljubljani.
Urban Stanič je pozornost široke domače javnosti spodbudil kot zmagovalec izbora za tekmovanje Evrovizijski mladi glasbeniki 2014 in prejemnik druge nagrade na zaključnem tekmovanju v Kölnu. Poleg te medijsko najvidnejše lovorike je osvojil je mnoga prva mesta ter druge visoke nagrade na mednarodnih in državnih tekmovanjih.
Najprej se je šolal na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Lidije Malahotky Haas. Pianistično znanje je izpopolnjeval pri profesorjih I. Laszku, K. Boginu, C. M. Mehnerju, R. Dalibaltajanu in Hinku Haasu.
Nazadnje je magistriral v razredu zaslužne profesorice Dubravke Tomšič Srebotnjak na Akademiji za glasbo v Ljubljani, študij pa nadaljuje na dunajski Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v razredu profesorja Stefana Vladarja.
Na svoji umetniški poti je kot solist večkrat sodeloval z najvidnejšimi slovenskimi orkestri, kot sta Orkester Slovenske filharmonije in Orkester RTV Slovenije, tako v rednih abonmajskih sporedih kot na izrednih koncertnih dogodkih. Po mnenju kritikov je Urban »pianist, kakršnega smo doma čakali že dolgo«. Kljub glasbenim uspehom pa je razmišljal tudi o študiju drugih smeri; čeprav se je na koncu odločil za glasbo, je postal dvakratni državni prvak v matematiki in petkratni v logiki, v mlajših letih pa je v svoji kategoriji zmagal tudi na državnem šahovskem prvenstvu.
Urban Stanič leta 2021, foto spletna napoved koncerta v Klubu CD
Nastopal je z Orkestrom nemške televizije WDR, s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije v dvorani Marjana Kozine na 75-letnici SAZU, z Orkestrom RTV Slovenija pa tudi z Orkestrom ljubljanskega Konservatorija. Z deli Bacha, Liszta, Chopina in Prokofjeva je nastopil v Slovenski filharmoniji v okviru cikla Imago Sloveniae, leta 2017 pa na otvoritvenem koncertu na Kongresnem trgu.
Na domačih in mednarodnih pianističnih tekmovanjih je osvojil več nagrad. Na Mednarodnem tekmovanju pianistov v Povolettu v Italiji je štirikrat zapored osvojil prvo nagrado in prvo mesto (2011, 2012, 2013, 2014). Na Tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov je leta 2010 prejel srebrno plaketo, leta 2013 pa zlato plaketo in prvo mesto.
Na mednarodnem tekmovanju Zlatko Grgošević 2014 v Zagrebu je prejel absolutno prvo nagrado in posebno nagrado za izvedbo klasične sonate. Na mednarodnem tekmovanju Mladi virtuozi v Zagrebu 2014 je prejel drugo nagrado in posebno nagrado za najboljšo izvedbo virtuozne etude. Leta 2013 je bil zmagovalec državnega tekmovanja (TEMSIG) v svoji starostni kategoriji s prvo nagrado, leta 2016 ponovno s posebno nagrado za najboljšo interpretacijo Scarlattijeve sonate in ponovno leta 2019 s posebnimi nagradami za obvezno skladbo. in skladba slovenskega skladatelja.
Urban Stanič je bil tudi državni prvak v šahu (2007), matematiki (2009, 2011, tretja nagrada 2013 in 2014) in logiki (2009, 2010, 2012, 2013, 2014)…
Urban Stanič s Čajkovskim na Managerskem koncertu leta 2018 v Gallusovi dvorani, foto Marijan Zlobec
Igral je Schumannov klavirski koncert z orkestrom Akademije v Ljubljani v Gallusovi dvorani v Ljubljani in v Berliner Konzerthaus na festivalu Young Euro Classic 2018. 15. decembra 2018 je z orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Georgeom Pehlivanianom izvedel prvi stavek Prvega klavirskega koncerta Čajkovskega na Managerskem koncertu v Gallusovi dvorani v Ljubljani, maja pa je na istem prizorišču izvedel Concertino za klavir in Godala LM Škerjanca s Slovensko filharmonijo in dirigentom Nilom Vendittijem v sezoni 2018/19 Slovenske filharmonije.
Oktobra 2020 je z Orkestrom Slovenske filharmonije izvedel Prvi klavirski koncert Čajkovskega.
Posnetek
Kakšen izziv vam nudijo tekmovanja?
“Rad tekmujem. To je velik izziv, ko želiš skladbo do popolnosti izpiliti. Na koncertu imaš vseeno več svobode, na tekmovanju pa moraš biti čim bolj perfekten.” (Iz Dela, 2015).
Urban Stanič na Mladih virtuozih leta 2014, foto Marijan Zlobec
O njegovem nastopu na Mladih virtuozih že leta 2014 sem med drugim zapisal:
“Staničev rezultat v smislu individualnega koncertnega solista še ni povsem merljiv z generacijo, ki se je izkazala na nekaterih svetovnih tekmovanjih (Varšava, Moskva, Dunaj, Ženeva …), zato je njegova nagrada, drugo mesto na Evrovizijskem tekmovanju mladih glasbenikov v Kölnu ni majhen dosežek, kvečjemu opozorilo mednarodne glasbeno-organizacijske sfere, da se tudi med Slovenci dogaja nekaj glasbeno interesantnega.
Stanič bo moral čim prej končati obe ljubljanski srednji šoli oziroma njun »zavirajoči« program, ki ga ne potrebuje, če hoče vstopiti na samostojno koncertno pot z namero ali ciljem svetovnega pianista. Pot je odprta, a le ob zavedanju, da vse drugo, kar ni glasba, odpade, po možnosti tudi Akademija za glasbo v Ljubljani; kot prva »točka« programa.
To je pot »samostanskega življenja«, kot mi je nekoč v pogovoru dejal slavni italijanski pianist Aldo Ciccolini. Urban Stanič naj gre tja, kjer učijo le najboljši pedagogi in kjer je pianistična kultura (koncerti) na svetovni ravni, vse drugo je izguba časa in propadanje talenta, ki ga nedvomno ima.
Morda na recitalu z deli Haydna, Liszta, Chopina, Debussyja in Prokofjeva še ni pokazal celotne muzikalnosti, niti ne povsem izdelane pianistične tehnike in virtuoznosti (Lisztov Mefistov valček), prav tako še ne prefinjenega občutka za različne stile, pri čemer je bila Haydnova Sonata v C-duru, op. 79, najboljša v najbolj prepoznavnem motivu.
Urban Stanič na otvoritvenem koncertu Imago Slloveniae, foto Nada Žgank
Chopinova Poloneza – fantazija v As-duru, op. 61, je bila bolj epska kot romantično lirska. Debussy z Odsevi v vodi iz Slik, Prva knjiga št. 1 je bil morda prekratka skladateljeva epizoda ob sicer sorazmerno kratkem recitalu, tako da bi ravno tu lahko še kaj dodal in zaokrožil impresionistični vtis, ki ga je bilo premalo.
S Prokofjevom in njegovo Sonato v a-molu št. 3, op. 28, je Urban Stanič postavil bolj dramatične temelje svojemu recitalu, pokazal več izrazne ter zvočne moči in kompleksnosti pristopa do sonate, lahko bi dodal, da se je stopnjevala koncertantna samozavest, čeprav sem imel vtis, kot da je še rahlo zadržan.
Potrebuje nastope, doma in na tujem, vstop v svet pianizma in njegove zgodovine, posledično prestop iz podobe mladeniča v koncertanta, še vedno mladega, a že mednarodnega tipa. Dobro, da bo kmalu Chopinovo tekmovanje v Varšavi. Čas je, da končno enkrat zmaga Slovenec! ” (Delo, 23. december 2014).
Jure Goručan, foto Pianoroom
Jure Goručan je mladi slovenski pianist in tolkalec. Rojen leta 1992 v Ljubljani, je prve ure klavirja opravil v Tržiču, nadaljeval na Jesenicah pri profesorici Elizabeti Demšar Zupan in končal v Kopru pri profesorici Selmi Chicco. Študiral je pri priznanem estonsko – nemškem pianistu in profesorju Arbu Valdmu in Paulu Alvaresu na glasbeni akademiji v Kölnu. Bil je štipendist fundacije “Musik und Jugend” v Liechtensteinu ter Rotary kluba Kamnik (Slovenija). Pri 13 letih je debitiral z orkestrom in je zmagovalec številnih glasbenih tekmovanj v Sloveniji in tujini.
Jure Goručan, foto Mednarodna glasbena akademija Liechtenstein
Jure Goručan je reden udeleženec klavirskih seminarjev in festivalov v številnih evropskih državah. Obiskoval je poletne in zimske akademije na Hrvaškem, v Lihtenštajnu in Estoniji ter se izpopolnjeval pri pianistih in klavirskih pedagogih, kot so Ferenc Rados, Arbo Valdma, Konstantin Bogino, Lovro Pogorelić, Djordje Milojković, Mauricio Vallina, Kasparas Uinskas, Miroslav Kultyshev, Ingolf Wunder itd. Jure Goručan je sodeloval z Zagrebškimi solisti – turneja desetih koncertov po Srednji Evropi, izvedba Chopinovega klavirskega koncerta št. 1. Nastopal je na znanih odrih, kot so Kölnska filharmonija, Slovenska filharmonija, dvorana Ernest-Ansermet v Ženevi, dvorana Vatroslav Lisinski v Zagrebu… Bogato je njegovo sodelovanje s komornimi glasbeniki
Septembra 2009 je bil Jure povabljen na Festival Maribor skupaj z znanimi glasbeniki Knutom Erikom Sundquistom, Richardom Tognettijem, Borisom Berezovskim ali Arvidom Engegårdom…
Jure Goručan je študiral tudi tolkala, najprej pri Matiji Šmaljcelu, zatem pa pri Borisu Šurbku.
Posnetki Jureta Goručana
Premierno zgoščenko je Jure Goručan poimenoval InnuenDO, na njej so izvedbe del Chopina, Ravela in Rahmaninova: »Vsa izbrana glasba, ki jo predstavljam, globoko odzvanja z bitkami in spoznanji mojega popotovanja ter slavi človeško lepoto in ranljivost. InnuenDO pomeni subtilni namig – lahko namignem, nakažem na kakovost, na življenjske tematike, smrt, ljubezen, ne morem pa tega preprosto dati.”
Jure Goručan je že pred leti začel, kot samostojni umetnik, še poučevati mlade pianiste. Prisluhnimo, kaj je o tem tedaj zapisal.
“Osredotočen sem bil predvsem na solistično, pa tudi na komorno in solistično izvajanje z orkestrom. Zaradi potovanj in težav, ki jih povzročajo pri rednem delu s študenti, večino mojih izkušenj s poučevanjem sestavljajo neredne zasebne ure s polsamostojnimi, zrelimi in srednjimi študenti ter vodenje mojstrskih tečajev na turneji za študente od začetnikov do naprednih. . Playwithapro rešuje težavo, ker zaradi potovanja nisem lokalno dosegljiv, in s tem lahko redno delam s svojimi učenci z dobro strukturiranim načrtom za napredovanje.
Moj pristop k poučevanju je mešanica taktik za pridobitev dobro zaokrožene klavirske tehnike, razumevanja partiture, skladateljevih namenov, zgodovinskega konteksta glasbe … Vsak učenec je drugačen in na začetku se moramo malo spoznati. , tako da lahko svoj stil poučevanja prilagodim potrebam učencev.
Rad delam na interdisciplinaren način in od svojih študentov zahtevam, da imajo odprt um, da lahko izpodbijajo svoje predsodke in, kar je najpomembneje, vadijo resno, brez motenj.
Prednost dajem predvsem dvema glavnima vidikoma: pridobitev dobre tehnike in učenje izražanja svojega subjektivnega notranjega sveta z edinstveno, a primerno interpretacijo.
Če menite, da imate vse, kar potrebujete za delo z mano, se prijavite na brezplačno predstavitveno lekcijo in stvari bomo nadaljevali od tam naprej. Zelo se veselim, da te bom spoznal in ti pomagal izboljšati!”
Bogat izbor odličnih skladb
Koncert
Tolkalist v pogovoru s Tomažem Lorenzem
Marijan Zlobec