Kopališča v Porto Monizu bolj podobna našim termam

Kopališča v Porto Monizu bolj podobna našim termam

Na portugalskem otoku Madeira se zdi Atlantik prehladen in prenevaren za povprečne kopalce, zato so v mestecu Porto Moniz na severozahodu otoka iznašli in oblikovali posebne bazenske sisteme med skalami in malo nad oceanom, ki je sicer privlačne sinje barve, a tako, da kopalcem ni treba v morje, četudi se kaže tudi taka možnost.

Porto Moniz na Madeiri, vse fotografije Marijan Zlobec

Možen je celo skok s skakalne deske v vodo, čeprav potem ni jasno, kako priti zlahka ven, razen po visokih železnih stopnicah in med valovi. Vseeno pa morje ali voda v bazenih nima več kot dvajset stopinj, na soncu pa je opoldan in popoldan okrog 25 do 28, če je sončno in se lahko vsaj sončiš, a večina kopalcev kar pogumno zaplava.

Naravni bazeni med lavo

Če bi rekel sedaj, da sem kopalke pustil v sobi, bi mi zlahka verjeli, da sem potem odšel v trgovino po pršut, žemljice in steklenico črnega, ki so mi jo celo odprli in ponudili mizo, stol in pravi stekleni kelih, da sem potem spil en kozarec in ob tem opazoval kopalce, pa še bolj.

Brez betona vseeno ni šlo

Za vstop v ta napol umetni kopališki sistem je treba plačati vstopnino. Vprašal sem ob vhodu, koliko, in mi je gospa rekla, da zame 1,5 evra. Toliko je bila ob zgoraj omenjeni mizi po malici še kava, oziroma macchiato, kot sem naročil. Vprašal sem še za kozarec vode, ki je na Madeiri povsod pitna iz pipe.

Mladenka je prišla na počitnice, kot so mi povedali sorodniki, iz Ukrajine

Zdaj se najbolj mučim s kopalkami; kaj naj z njimi naredim ? Ja oblekel jih bom, potem pa kar bo, pa bo. Če bo voda premrzla, ampak sonce in zrak morda celo 30 ? Potem bi imel malico v kopalkah ?

Ah, da si ne bi upal ?

Kot ponuja razlago Wikipedja, je Porto Moniz občina v severozahodnem kotu otoka Madeira. Nahaja se zahodno od Santane in Machica ter severozahodno od Funchala.

Kopalcev je vseeno kar veliko

Število prebivalcev v letu 2011 je bilo 2.711, na območju 82,93 km². V občini je naravni kompleks bazenov z lavo, ki so priljubljeni med domačini in turisti.

Nihče ni pokazal, da ga v vodi zebe

Čisto naravni sicer niso, ker so obdelani in urejeni, imajo izoblikovane poti, a vtis je, vsaj v enem delu zaliva tak, kot da bi šlo za kak čisto naraven kompleks.

Bolj čofotanje kot pravo plavanje

Mi takih “term” nimamo, saj niso ali ne bi bile povezane z morjem.

Na soncu je toplo, v vodi pa kakor komu in na izbiro

Tu diskutiramo, ali je na Madeiri res subtropsko podnebje ? Večno zelenje in brez snega ter ledu, najnižje temperature pozimi okrog deset stopinj ? Ponoči malo hladno in to vsekakor niso ekvatorski topli kraji.

Mirno in nenevarno

Na soncu je toplo šele po dvanajsti uri, pa do petih. Dovolj.

Mladost in toplota

Otok Madeira je bil znan še preden so ga odkrili Portugalci. Odkrili naj bi ga Feničani, čeprav ni dokazov za to trditev. Plinij starejši omenja otoke blizu Otoka sreče (Kanarski otoki), opisal pa naj bi jih tudi Plutarh (Sertorius, 75 pr. n. št.), ki se je skliceval na pripoved vojaškega poveljnika Kvinta Sertorija.

Še niso odprli

Znana je tudi romantična zgodba o dveh ljubimcih, Roberta Machima in Anne d’Arfet, ki sta leta 1346, v času vladavine kralja Edvarda III. bežala iz Anglije v Francijo. V silovitem neurju je njihova ladja treščila ob obalo otoka, ki bi bil lahko Madeira. Ta zgodba se je kasneje uporabila pri poimenovanju naselja Machico, po fantovem imenu.

Ponosni na svoj kraj

Podobno kot za Azore velja, da je bilo otočje odkrito mnogo prej preden so ga naselili. Na zemljevidih so se otoki pojavili že leta 1339.

Kot morje v nadstopju

Libro del Conocimiento (1348-1349) je otoke neki španski menih imenoval z imeni LeinameDiserta in Porto Santo.

Malo izziva

Leta 1418 je ladja kapitanov Joao Goncalves Zarco in Tristao Vaz Teixeira in v službi princa Henrika pomorščaka, na begu pred nevihto našla zavetje v na otoku Porto Santo. Naslednje leto sta bila kapitana Zarco in Vaz Teixeira, s kapitanom Bartolomeom Perestrello poslana v to novo deželo, da jo kolonizirata v imenu portugalske krone. Kasneje so novi naseljenci odkrili še največji otok Madeira.

Na Madeiri so v vseh krajih obsedeni z razgledom

Leta 1425 se je začela kolonizacija in naselitev otokov. Prvi prebivalci so se preživljali z ribolovom, v manjši meri tudi s kmetijstvom, ki pa so ga z leti intenzivirali. Postali so celo izvozniki pšenice na celinsko Portugalsko.

Cerkev je precej v hribu, a opoldan ne zvonijo

Po 23. septembru 1433 se je ime Ilha da Madeira (v prevodu otok lesa) začelo pojavljati v prvih dokumentih in na zemljevidih. Ime je otok dobil po tedaj obsežnih gozdovih avtohtonih dreves Laurisilva (ime za endemični subtropski lovorjev gozd – od leta 1999 na seznamu spomenikov svetovne naravne dediščine.

Skoraj malo gneče

Leta 1452 je začel na otoku obratovati prvi mlin za predelavo sladkorja, istočasno so zgradili prve kanale za namakanje (levade – port. levadas). Leta 1455 so s Sicilije pripeljali sladkorni trs in tehnologijo ter strokovnjake. V naslednjih desetletjih je Portugalska, po zaslugi Madeire, postala eden vodilnih evropskih dobaviteljev sladkorja. Leta 1478 je otok obiskal Krištof Kolumb kot sladkorni trgovec. (Po Wikipediji).

Preprost okvir za vsakogar

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: