Za prvo svetovno pianistično tekmovanje v Ljubljani nad sto prijav

Za prvo svetovno pianistično tekmovanje v Ljubljani nad sto prijav

Festival Ljubljana se je precej natihem, mimo kake udarne tiskovne konference ali obvestila vsem medijem, ki so sicer spremljali 70. Ljubljana Festival, odločil za razpis prvega svetovnega pianističnega tekmovanja, ki bo pod njegovim okriljem in v organizaciji potekalo v Ljubljani konec februarja in na začetku marca prihodnje leto. Čeprav Ljubljana nima tovrstne tradicije, pa je bil mednarodni razpis več kot uspešen, saj se je prijavilo več kot sto pianistov.

Rok za prijavo s poslanimi videoposnetki o svojih nastopih je bil 15. september, kar pomeni, da je razpis zaključen in sedaj lahko mirno sledi natančen pregled vseh prispelih posnetkov, kar bo opravila mednarodna žirija pod vodstvom pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjak, medtem ko je strokovno vodeje in umetniško vodstvo tekmovanja sprejel priznani italijanski pianist, dirigent in profesor Epifanio Comis.

Epifanio Comis, foto Marijan Zlobec

Prvo Mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana, kot ima uradni naslov,  bo organiziral eden najprestižnejših glasbenih festivalov na svetu, potekal pa bo v Ljubljani od 25. februarja do 4. marca 2023. Tekmovanja se lahko udeležijo profesionalni pianisti vseh narodnosti, rojeni med letoma 1992 in 2006, kar je zelo širok razpon od 16 do 30 let. Za igranje klavirja, pridobivanja znanja, študijskih in koncertnih ter tekmovalnih izkušenj, še posebej na mednarodni ravni in z nastopi v zelo kratkem času je to velik razpon. Cilj tekmovanja je omogočiti mladim, nadarjenim pianistom, da postanejo vrhunski glasbeniki, in deliti izvrstno klasično glasbo z največjim mednarodnim občinstvom.

Darko Brlek, foto Marijan Zlobec

Zakaj je bil odziv na šele prvo tekmovanje tako velik, se da morda odgovoriti z nagradami in dejstvom, da si pianisti želijo nastopati in tekmovati tudi še je drugje, razen tam, kjer je že vse vnaprej znano ali bolje rečeno – določeno in kjer je zgodovina morda za nastopajoče bolj obremenjujoča kot bo ljubljanski nepopisan list. Kdo ve ? Poglejmo ljubljanske nagrade:

1. nagrada: 30.000 EUR
2. nagrada: 20.000 EUR
3. nagrada: 10.000 EUR
4. nagrada: 5.000 EUR
5. nagrada: 3.000 EUR
6. nagrada: 2.000 EUR

Predizbor – ocenjevanje videoposnetkov

V predizboru mora vsak kandidat odigrati program, ki naj ne bo krajši od 25 minut in ne daljši od 30 minut. Program mora vključevati:

  • eno virtuozno etudo Frédérica Chopina (razen op. 10, št. 3, 6, 9 in op. 25, št. 1, 2, 7),
  • eno etudo Franza Liszta,
  • eno celotno sonato Josepha Haydna ali Wolfganga Amadeusa Mozarta (repeticije so v domeni kandidatove lastne presoje),
  • eno ali več glasbenih del, izvedenih v celoti, po izboru kandidata.

Skladbe so lahko zaigrane v poljubnem vrstnem redu. Vse izbrane skladbe morajo biti izdana glasbena dela.

Dubravka Tomšič Srebotnjak v slavnem Teatro Colon v Buenos Airesu, foto Teatro Colon

1. ETAPA – recital

V 1. etapi mora vsak tekmovalec izvesti recital, ki naj ne bo krajši od 45 minut in ne daljši od 50 minut. Program mora vključevati:

  • eno celotno sonato Ludwiga van Beethovna (razen op. 10, št. 1, 2, op. 14, št. 1, 2, op. 49, št. 1, 2, op. 54, op. 78 in op. 79; repeticije so v domeni tekmovalčeve lastne presoje),
  • eno ali več glasbenih del, izvedenih v celoti, po izboru tekmovalca.

Skladbe so lahko zaigrane v poljubnem vrstnem redu. Vse izbrane skladbe morajo biti izdana glasbena dela. Žirija lahko tekmovalca prekine, če preseže dovoljeno dolžino celotnega nastopa.

2. ETAPA – recital

V 2. etapi mora vsak tekmovalec izvesti recital, ki naj ne bo krajši od 55 minut in ne daljši od 60 minut. Program mora vključevati:

  • eno pomembno romantično glasbeno delo,
  • eno pomembno glasbeno delo 20. stoletja,
  • eno ali več glasbenih del, izvedenih v celoti, po izboru tekmovalca.

Skladbe so lahko zaigrane v poljubnem vrstnem redu. Vse izbrane skladbe morajo biti izdana glasbena dela. Žirija lahko tekmovalca prekine, če preseže dovoljeno dolžino celotnega nastopa. Tekmovalci ne smejo vključiti skladb, ki so jih zaigrali že v 1. etapi.

3. ETAPA – finalni nastop z orkestrom

Vsak finalist bo izvedel klavirski koncert s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Na izbiro so naslednja dela:

  • Wolfgang Amadeus Mozart: Klavirski koncert št. 9 v Es-duru, K. 271
  • Wolfgang Amadeus Mozart: Klavirski koncert št. 21 v C-duru, K. 467
  • Wolfgang Amadeus Mozart: Klavirski koncert št. 24 v c-molu, K. 491
  • Ludwig van Beethoven: Klavirski koncert št. 4 v G-duru, op. 58
  • Ludwig van Beethoven: Klavirski koncert št. 5 v Es-duru, op. 73
  • Frédéric Chopin: Klavirski koncert št. 1 v e-molu, op. 11
  • Robert Schumann: Klavirski koncert v a-molu, op. 54
  • Johannes Brahms: Klavirski koncert št. 1 v d-molu, op. 15
  • Johannes Brahms: Klavirski koncert št. 2 v B-duru, op. 83
  • Sergej Rahmaninov: Klavirski koncert št. 2 v c-molu, op. 18
  • Sergej Rahmaninov: Klavirski koncert št. 3 v d-molu, op. 30
  • Sergej Rahmaninov: Rapsodija na Paganinijevo temo, op. 43
  • Peter Iljič Čajkovski: Klavirski koncert št. 2 v G-duru, op. 44
  • Sergej Prokofjev: Klavirski koncert št. 2 v g-molu, op. 16
  • Sergej Prokofjev: Klavirski koncert št. 3 v C-duru, op. 26
  • Béla Bartók: Klavirski koncert št. 2 v G-duru, Sz. 95, BB 101

Najpomembnejši bosta zadnji dve etapi, saj se bodo morali pianisti izkazati tako s solističnim recitalom in potem še z orkestrom. Pri slednjem pade izjemna odgovornost za Simfonični orkester RTV Slovenija, saj bi teoretično morali v finalu izvesti in spremljati šest finalistov, ki pa bi si izbrali vsak svoj koncert, a do zadnjega ne bo znano, kdo bo prišel v finale in kateri koncert si bo na koncu izbral.

To je izjemen izziv, poslastica, lahko pa se marsikaj zgodi. Za zdaj na primer še ni znano, kdo bo vse te koncerte dirigiral, pa tudi, kaj bo z vajami orkestra s solisti, tekmovalci.

Po tej prvi informaciji bo Festival Ljubljana pripravil obširno sporočilo za javnost, saj so nekatere stvari še nejasne, na primer o sicer javnosti dostopnem tekmovanju in finalnih koncertih, ki bodo prav gotovo pritegnili širše, tudi mednarodno občinstvo. Odprta so vprašanja televizijskih prenosov, video prenosov z možnimi mednarodnimi sprotnimi komentarji, za katere se posameznik logira, kot je to primer ob Chopinovem tekmovanju v Varšavi, skratka dostopnost tekmovanja po vsem svetu.

Prva in druga etapa bosta potekali v Slovenski filharmoniji, dvodnevni finale z orkestrom pa 3. in 4. marca v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer bo na koncu tudi podelitev nagrad.

Upajmo, da bodo katero izmed nagrad prejeli tudi odlični slovenski pianisti. Aleksander Gadžijev še pride v poštev, saj je rojen leta 1994, mlajši je Nejc Kamplet, ki že ima velike mednarodne uspehe, še mlajši pa Mak Muni Mihevc, seveda če so se prijavili, kar pa je še skrivnost, kot seveda še nekateri drugi, da ne bo pomote ob omembi le teh treh slovenskih pianistov, saj jih je še kar nekaj doma in po svetu. Pričakovati je precejšnjo udeležbo iz sosednje Italije, kjer pedagoga in pianista Comisa zelo dobro poznajo, pa seveda iz bližnjih držav ali med tistimi, ki so na Mladih virtuozih že nastopili in jih prihodnje leto čaka za tekmovanje že primerna starost.

Marijan Zlobec

 


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: