KRITIK.si

Nekoč je Dunaj imel slavnostne sprevode po vsem mestu; leta 1898 ob petdesetletnici vladanja cesarja Franca Jožefa, potem pa še leta 1908 ob šestdesetletnici. Tedaj je iz Ljubljane na Dunaj odpeljal poseben vlak s 400 Kranjci z narodnimi nošami, še posebej belokrajnskimi in gorenjskimi. Ogromen triurni sprevod je združil 11.000 nastopajočih, na čelu slovenskega sprevoda pa je s slovensko zastavo jezdil kasnejši general Rudolf Maister. Danes je bilo v Kamniku nekaj podobnega, le da se Dunaj ni v celoti preselil k nam, ni pa nemogoče, da se to ne bi zgodilo v prihodnosti. Predsednik Borut Pahor je omenil, da je na Kmečki ohceti na Repentabru, ki jo je pred kratkim obiskal, bilo tisoč slovenskih narodnih noš, kamniški festival pa so mednarodni strokovnjaki uvrstili med dvajset največjih in najpomembnejših v Evropi.

Predsednik Borut Pahor izstopa s kočije, vse fotografije Marijan Zlobec

V Kamniku je bilo danes popoldne v dolgem sprevodu (kakio 90 minut) precej konjenikov, pa kočij, traktorjev z vpreženimi vozovi, na čelu se je s kočijo pripeljal, ni pa jezdil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Takojšnje veselje

V festivalskih dneh je prišlo kakih 30.000 ljudi ob 50. obletnici sprevoda narodnih noš in po triletnem premoru: enkrat zaradi slabega vremena in dvakrat zaradi covida 19.

Prireditev ima uradni naslov Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine.

Začetki prireditve segajo v leto 1966, ko so Kamničani organizirali Dan narodne noše. Že prvo leto se je na prireditev odzvalo veliko število prosvetnih društev in posameznikov, tako iz Kamnika kot iz okolice. Prireditev je kar nekajkrat zamenjala ime, tako je leta 1986 Kamnik gostil 16. Dneve narodnih noš, folklore in obrti, kasneje se je preimenovala v Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine – to ime pa se je ohranilo vse do danes, ko je prireditev po številnih vsebinskih preoblikovanjih pridobila široko prepoznavnost.

Vsi v povorki so bili deležni toplih aplavzov

Za predstavitev festivala je najbolje pogledati v uradno objavo na spletno stran 50. dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine, Kamnik, od 9. do 11. septembra 2022.

Drugi vikend v septembru je tradicionalno rezerviran za oblačilno in kulturno dediščino. Na letošnjih 50. Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine, ki bodo letos potekali od 9. do 11. septembra 2022 v središču mesta Kamnik, si bodo obiskovalci lahko ogledali narodne noše iz vseh slovenskih regij ter bratskih občin ter nastope folklornih skupin. Organizatorji pa so letos pripravili nekaj novosti. Vrhunec festivala ostaja tako imenovana povorka narodnih noš, ko se bo v nedeljo, 11. septembra, ob 15. uri skozi središče mesta sprehodilo okoli 2000 v noše odetih posameznikov, skupin in konjskih vpreg. Povorko si bo ogledal tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki bo slavnostni govornik. Prav tako kot pomemben del programa ostajajo nastopi na glavnem odru, živahen sejem bogate sejemske ponudbe ter domače in umetnostne obrti na Šutni.

“Kamničanke in Kamničani smo v našem kraju ponosni na zgodovino, naravno in kulturno dediščino. Posebno pozornost in čut za ohranjanje preteklosti ter prenašanje v sedanjost namenjamo področju etnološke dediščine ter vsem običajem, ki so s tem povezani. Negovanje teh pomembnih delov slovenske identitete ni samoumevno in tudi s prireditvami, kot so Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, ohranjamo ta košček slovenstva za naše zanamce.

Žal nam razmere v lanskem letu niso dopuščale, da bi slovesno zaznamovali pomemben jubilej, 50. izvedbo festivala, ki je znan širše v slovenskem prostoru, a je organizacijski odbor za vas pripravil pester izbor dogodkov, ki bodo letos od 9. do 11. septembra poudarjali običaje, plese, pripadnostni kostum, glasbo in še kaj. Tudi z zapisi ohranjamo tako pomemben del naše, slovenske identitete. Med njimi naj omenim publikacijo, ki je nastala v lanskem letu z naslovom Pokažem se fantu v pisanem gvantu.

Veseli bomo, če se nam pridružite v čim večjem številu in s tem pokažete, da vam je mar za ohranjanje dediščine. Za vas organizator Zavod za turizem in šport Kamnik skupaj z organizacijskim odborom pod vodstvom Toneta Ftičarja pripravlja pester nabor različnih prireditev, katerih rdeča nit bodo zgodovinski prikaz, pokrajinske značilnosti in prikaz elementov pripadnostne noše. Poleg tega pa se bodo zvrstili tudi številni koncerti in sejem domačih obrti.

Slovenska kulturna dediščina je unikat, zato jo je treba negovati, ohranjati in tudi nadgrajevati. Z nadgrajevanjem jo tako približujemo širšemu krogu ljudi, vseeno pa je treba pri tem upoštevati in spoštovati delo preteklih generacij, ki so tudi skozi pripadnostne kostume oblikovale sporočilo kulturne dediščine. Dobrodošli v Kamniku in dobrodošli na jubilejnih, 50. Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine,” vabi na jubilejni festival župan Občine Kamnik Matej Slapar.

»Ker želimo festival nadgraditi v počastitev jubilejne izvedbe, smo pripravili spremembe, hkrati pa skupaj s programskim odborom in vodjem organizacijskega odbora Tonetom Ftičarjem v program dodali nekaj novosti. Tako bodo letošnji Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine potekali predvsem v znamenju unikatnosti, edinstvenosti tega tradicionalnega festivala nacionalne vrednosti, ki mu dajemo poseben poklon z vrnitvijo h koreninam in čaščenjem bogate oblačilne dediščine, ki smo ji organizatorji ob slavnostni priložnosti posvetili posebno pozornost pri izvedbi, « pravi vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za turizem in šport Kamnik Luka Svetec.

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto v Kamnik privabi več kot 30.000 obiskovalcev. Britanski medij The Guardian ga je uvrstil med 20 najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Začetki prireditve segajo v leto 1966, ko so Kamničani organizirali Dan narodne noše. Že prvo leto se je na prireditev odzvalo veliko število prosvetnih društev in posameznikov iz Kamnika kot iz okolice. Vsako leto v nedeljo, zadnji dan festivala, poteka povorka narodnih noš, ki se je udeleži okoli 2000 posameznikov. Festival predstavlja ponos mesta, domačini pa mu radi rečejo kar “noše”.

Visok jubilej, pripisan tokratnim Dnevom narodnih noš v Kamniku, ponuja izborno priložnost za vsebinski »povzetek« značilnosti in posebnosti te prireditve. Kot odraz tovrstnih prizadevanj, zorečih skozi pet desetletij, je zasnovan letošnji praznični spored, čigar sestavo je organizator (spet) zaupal dolgoletnemu bližnjiku množice delovno opravljenih in praznično kostumiranih udeležencev kamniških folklornih slavnosti, Tonetu Ftičarju, ki je povedal s kakšnimi posebnimi vsebinskimi poudarki se letos spogleduje jubilejni festival: »Tokrat se z razlogom osredotočamo na domačo, slovensko dediščino.

Na pomemben del kulture, ki jo mnogo premalo poznamo, premalo cenimo in premalo spoštujemo. Z navzočnostjo v folklorno obarvanem Kamniku se torej v kratkem lahko prepričamo, da smo na zapuščino prednikov in tistih, ki jo ohranjajo in posredujejo naprej, upravičeno in zares ponosni!«

Srbski gostje

»Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so prepoznavni daleč naokrog in v Kamnik privabijo mnoge ljubitelje narodnih noš ali – kot pravijo strokovnjaki – ljubitelje pripadnostnega kostumiranja in tudi kostumirane udeležence. Prav zanimivo je vprašanje, zakaj to zanimanje ne zbledi, saj je odkrivanje korenin in identitete pogosto povezano le s preteklostjo in ne s trenutkom, v katerem živimo,« razmišlja Breda Podbrežnik Vukmir, urednica posebne knjige Pokažem se fantu v pisanem gvantu v izdaji Zavoda za turizem in šport Kamnik, ki jo je oblikoval Marjan Kocjan.

Makedonska skupnost

»Mnogi bralci in bralke knjige Pokažem se fantu v pisanem gvantu, boste lahko nostalgično obujali spomine na nekdanje praznične sprevode narodnih noš ob oblici starih fotografij, mnogi pa boste lahko spoznali, da je del naše identitete tudi oblačilna dediščina, ki jo letos posebno tenkočutno predstavljamo v nedeljski povorki narodnih noš.

Mnogi vidijo v tem kamniškem prazniku priložnost promocije Kamnika in turizma, tretji se veselijo dogodkov in druženja, četrti pa lepih noš. Ali kot pravi dr. Marija Klobčar v zaključku svojega članka: »Kamniški slavnostni sprevod pripadnostno kostumiranih udeležencev, najvidnejši del prireditve Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, tako ni le živi muzej preteklega oblačenja in njenega poustvarjanja, temveč je tudi izraz različnih pogledov na izročilo. Hkrati je prireditev po desetletjih, ki so pripeljala do petdesete prireditve, tudi sama postala del izročila, skupaj s potmi, po katerih je skozi Kamnik vodil sprevod narodnih noš.

Knjigo Pokažem se fantu v pisanem gvantu lahko kupite na TIC Kamnik. Poleg vsebine je posebnost knjige še bogato slikovno gradivo in lahko rečemo, da je to eden od najbolj pomembnih del o narodnih nošah in oblačilni dediščini,« knjigi na pot sporoča Breda Podbrežnik Vukmir.

V sprevodu tudi stara kolesa

In kot je prepričana: »Eden od odgovorov zakaj zanimanje nad oblačilno in kulturno dediščino ne zbledi, je tudi čudenje nad lepoto, rokodelstvom, spretnostjo in estetiko oblačil, ki so jih v preteklosti izbrali za različne slovesne priložnosti, na kateri so udeleženci pokazali svojo pripadnost slovenstvu. Iz iztega razloga nas navdušujejo tudi narodne noše iz vseh koncev sveta. Posebni materiali, spretne roke, ustvarjalna domišljija, čas in ljubezen so bili potrebni za izdelavo posameznih kosov narodne noše, kar je danes, v času ulične mode, neprecenljivo. Predvsem čas in ljubezen!«