Založba Mladinska knjiga je za 109. rojstni dan sicer maja preminulega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja pripravila posebno izdajo njegovega svetovno znanega taboriščnega romana oziroma osebnega pričevanja Nekropola, ki je eden najboljših literarnih umetnin na to tematiko v svetovnem merilu. Vse to se da s primerjalnimi analizami ugotoviti, saj živih pisateljev, ki bi doživljali koncentracijska taborišča med drugo svetovno vojno, ni več. Verjetno pa bi skrbna analiza pokazala, da je Nekropola stilno in izpovedno Pahorjevo najboljše literarno delo, hkrati pa najbolj človeško pretresljivo. Ilustracije za risoroman je prispeval zamejski Slovenec Jurij Devetak.
Jurij Devetak v knjigarni Konzorcij, foto MK/Bobo
Prvi vtis o Devetakovih ilustracijah je izreden; v črnobeli risarski tehniki je ohranil sijajnost tako portretov ljudi, med njimi največkrat Borisa Pahorja samega, kot taboriščnih motivov, pa motivov groze, kombinacij mučilništva (najbolj pretresljive so vislice; same ali z obešenci) z nekatererimi elementi sodobnega sveta (npr. 3D očala), s katerimi se vidi svet drugače, ta očala pa si je možno razložiti tudi tako, kot da ima Pahor oči blokirane, zakrite, in vseh teh grozot ne more in še bolj: ne sme videti ter o njih vsemu svetu poročati. Posebej občutljiva slikarska tema je ilustracija otrok kot nevednih žrtev. Prav tako pretresljive so ilustratorjeve deformacije človeških obrazov in njihovo spreminjanje v nekakšne mumije, potem pa še pokopališča s križi, kot da le-ti dajejo kakšen Božji odpustek in blagoslov, ki prihaja iz Vatikana ali Svetega sedeža in mirno zre na grozote vojne.
“Roman v stripu Nekropola je po znamenitem avtobiografskem romanu Borisa Pahorja, ene osrednjih osebnosti evropske kulture, ustvaril mladi umetnik Jurij Devetak. S svojo likovno govorico in izjemno risbo je spojil večplastnost zgodbe v atmosfersko bogato in ubrano celoto. Spremno besedo je prispeval dolgoletni urednik Pahorjevih del Zdravko Duša, na predstavitvi knjige v knjigarni Konzorcij pa so sodelovali še likovna urednica Tanja Komadina, urednik knjige Andrej Ilc in glavna urednica Mladinske knjige dr. Alenka Kepic Mohar.
V romanu Nekropola je Boris Pahor, ki je z držo odgovornega intelektualca vedno svaril pred pozabo zgodovine in opozarjal na poskuse kratenja človekovih in narodnih svoboščin in pravic, popisal izkušnjo življenja v koncentracijskih taboriščih. S svojim pomembnim sporočilom, svarilom pred novimi vzniki totalitarizmov, je roman Nekropola močno nagovoril tudi mladega tržaškega umetnika, ilustratorja Jurija Devetaka (1997), ki mu je uspelo prepričljivo ujeti duha prozne predloge. Ilustrator se je pri tem izognil neposrednim opisom taboriščne tematike, »v svoji zgodbi sledi predvsem avtorju, a gre do dna taboriščnega nihilizma in prevzame poslanstvo, posredovati pisateljev poklon ‘ponižanim kostem’,« kot je svoje vtise ob prvih skicah strnil avtor spremnega besedila k stripu Zdravko Duša.
Tiskovna konferenca
Jurij Devetak je v svoje delo vključil večinoma nespremenjene odlomke iz integralnega besedila. V zgodbo, ki jo pripoveduje predvsem s sliko, je vključil dogodke, ki si v izvirniku mnogokrat sledijo v drugačnem vrstnem redu, na nekaj mestih pa je v skladu z naravo stripovskega medija izpustil in zgostil tudi nekatere dele posameznih povedi.
Nekropola kot osupljivo pričevanje in mojstrska ubeseditev
Roman je izšel leta 1967, začenja pa se s pisateljevim obiskom spominskega parka ob koncentracijskem taborišču Nattzweiler – Struthof, potem popisuje še svoja doživetja v drugih taboriščih (Dachau, Bergen – Belsen…), v katera je bil poslan po aretaciji.
Boris Pahor pred leti v knjigarni Konzorcij, foto Marijan Zlobec
Roman Nekropola je doživel potem, ko so ga odkrili v Franciji in Nemčiji, velik odmev in priznanje v svetu, sčasoma pa tudi doma in v sosednjih državah. Boris Pahor je morda prejel največje priznanje prav od Italijanov, ki so mu za ta roman podelili prestižno nagrado Premio Napoli. Nagrada je predstavljala med drugim tudi simbolno priznanje zločinov, storjenih nad slovenskim prebivalstvom pod italijansko okupacijo.
Ilustrator in stripovski ustvarjalec Jurij Devetak
Ilustrator in stripovski ustvarjalec Jurij Devetak (1997) se je rodil v Trstu. Leta 2020 je zaključil šolanje na akademiji za strip Scuola Internazionale di Comics v Padovi in ustvarja za različne slovenske revije in časopise v Trstu. Živi in dela v Nabrežini.
Pisec sprembe besede Zdravko Duša
Iz spremne besede Zdravka Duše
/…/ Enkrat samkrat sem bil priča potapljanju v ta medčas in upam, da ni nespoštljivo, če to delim naprej. Bilo je na eni od mnogih predstavitev monografije o Pahorju Tako sem živel, ura je bila nekoliko pozna, vsekakor kasnejša, kot si je bil pisatelj zabeležil v svoj urnik, tako da je prišel na oder nerad in nejevoljen, češ da je to že njegov čas za spanec in da ne ve, ali bo sodeloval. Med dolgimi uvodnimi predgovori je čemel na stolu, zazrt nekam kratko predse, in ni dal vedeti, ali spi ali bedi. Seveda je budno spremljal povedano, ko je dobil besedo, je bil naenkrat bister in oster kot nož, a potem je, v nasprotju z običajnimi didaktičnimi nagovori, zavil v spomine iz taborišča. Ustavil se je pri koščku kruha. Pri tem, kaj pomeni grižljaj lačnemu človeku. Drsel je vedno globlje proti lakoti, razgaljal, kako z njo izginjajo plasti človeškega. Običajno pripovedi na tej točki spregovorijo o človeku zveri, ki je za svojo ohranitev pripravljen prestopiti vse meje. Pahor je takrat razkril nekaj drugega: na tem sestradanem dnu je doživetje niča. To, je rekel, je nekaj tako grozljivega, da te spremlja vse življenje. Vrača se kot depresija in te lahko, kakor je Prima Levija, potisne čez rob, v samomor. Tako je v svoji napol budnosti pisatelj izgovarjal tisto, kar presega poskuse racionalnih razlag, moralnih interpretacij, psiholoških razčlemb, aktivističnih komemoriranj. Ne gre za krivdo niti za greh, zaman so vsi poskusi, da bi povrnjenec z nove pozicije umestil svojo izkušnjo. Enkrat taboriščnik – taboriščnik za vekomaj.” (Iz uradne predstavitve)
Nekropola je bila doslej prevedena v albanščino, finščino, švedščino, francoščino (šest izdaj), španščino (dve izdaji), angleščino (dve izdaji), rusčino, srbščino, makedonščino, portugalščino, hrvaščino, nizozemščino, katalonščino, nemščino (dve izdaji), ameriško angleščino, esperanto…
Kot lahko preberemo v pričevanjih o samem nastajanju risoromana – kot je bil uporabljen nov izraz – Nekropola Jurija Devetaka po izbranih odlomkih iz izvirnega romana Borisa Pahorja, je “mladi tržaški Slovenec Jurij Devetak dve leti ustvarjal roman v stripu po predlogi Nekropole Borisa Pahorja. Ustvarjalni proces je Devetak končal prav na majski dan, ko je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev v zgodovini preminil.
Boris Pahor med nagovorom v Dutovljah, foto Marijan Zlobec
Sodelovanje s Pahorjem mu je bilo v veliko čast. Veseli ga, da je Pahor tudi videl nekaj strani njegovega risoromana. Sam ustvarjalni proces je bil sicer za Devetaka, kot je povedal, “zelo naporen”, a hkrati “zelo, zelo velik življenjski izziv”.
Na vprašanje, kje v romanu je prepoznal potencial za strip, je Devetak odgovoril, da je v Nekropoli videl predvsem to, da je Pahor v taborišču, hkrati pa se tudi spominja tistih “grdih trenutkov oziroma tistih grdih časov”. “Že v sami Nekropoli so trije različni časi, Pahor kot obiskovalec taborišča, drugi čas je, ko se spominja tistega obdobja, in še tretji čas, ko je bil sam v taborišču. In sem pomislil, da bi lahko te tri čase postavil v strip,” je še povedal Devetak.
Pahorjev pogreb v Trstu s prisotnostjo dveh slovenskih ministric in ministra, foto Marijan Zlobec
Pri branju Nekropole je njega osebno najbolj razočaralo, kako je lahko bil človek med drugo svetovno vojno tako “žlehtnobno organiziran” in krut do sočloveka in mu prizadejal takšna grozodejstva.
Ideja, da se bo lotil Nekropole v stripu, je po njegovih besedah nastala zelo banalno, leta 2020, ko mu je prijatelj sporočil, da se je lotil branja Nekropole. Pomislil je, da bi lahko tudi sam prebral Pahorjev roman in kaj narisal. Takrat sicer še ni vedel, ali bo to strip ali ilustracija oziroma ilustrirana knjiga.
Še istega leta je Pahorja seznanil z idejo. Prvič sta bila na telefonu dobrih 45 minut, a takrat Devetak še ni dobil neposrednega odgovora na vprašanje, ali se Pahor strinja, da nariše Nekropolo, zato ga je teden dni kasneje ponovno poklical in prejel pozitiven odgovor. Prav prek Pahorja oziroma njegove pomočnice je Devetak prišel tudi do stika z založbo Mladinska knjiga, ki je Nekropolo sedaj izdala. Celotno ustvarjanje risoromana je trajalo od maja 2020 do maja 2022.
“To je moje prvo delo. Skupaj z likovno urednico pri Mladinski knjigi Tanjo Komadina sva se odločila za risoroman,” je še povedal Devetak o romanu v stripu, ki je pred dnevi odmevno izšel v Ljubljani, kjer je bil najprej predstavljen, sledila je predstavitev v Kopru, nazadnje pa na Devetakovi domačiji v slovenski vasi Nabrežina in napovedana je še v Trstu.
To je izreden uspeh mladega zamejskega Slovenca Jurija Devetaka; posebej pa je lahko ponosen na dejstvo, da je njegovo delo spremljal sam Boris Pahor in ga vsebinsko odobraval.
Marijan Zlobec