Cecilia Bartoli v Seviljskem brivcu dočakala deset minut ovacij

Cecilia Bartoli v Seviljskem brivcu dočakala deset minut ovacij

Deset minut ovacij je pospremilo predstavo Rossinijevega Seviljskega brivca s Cecilo Bartoli na Salzburških slavnostnih igrah. Po predstavi jo je pri izhodu iz dvorane oziroma sklopa treh povezanih dvoran čakalo precej ljudi, pa tudi fotografov. Ti so najbolj skakali okrog nje, ko sta se objela s slavnim opernim režiserjem Barriem Koskym, ki sicer ni bil režiser te predstave, ampak Janačkove Katja Kabanova.

Cecilia Bartoli in Barrie Kosky, vse fotografije Marijan Zlobec

Barrie Kosky je v zadnjem desetletju med najbolj iskanimi in cenjenimi opernimi režiserji na svetu. Največ deluje v Komični operi v Berlinu, kjer je umetniški vodja, gostuje pa povsod.

Za FB sem ob svoji fotografiji z njo zapisal, kar dodajam še tu.

Rada se je fotografirala in dajala avtograme

S slavno italijansko mezzosopranistko Cecilio Bartoli sem se srečal po njenem nastopu v Rossinijevem Seviljskem brivcu na Salzburških slavnostnih igrah. Bartoli je že več desetletij svetovna operna legenda. Vprašal sem jo, če pride v Ljubljano, pa je odvrnila da ima že vse zasedeno in da ne more priti niti na obisk. Predlagal sem ji, da bi prišla na koncert sicer prijatelja Juana Diega Floreza in kaj z njim zapela na odru za dodatek, potem sem ji omenil, da bosta takrat v Ljubljani tudi Ana Netrebko in Placido Domingo, pa je odgovorila, da imamo že vse. Rekel sem ji, da je taka zgodovinska operna osebnost, kot je bila Maria Callas, pa se s tem ni strinjala. Po koncu predstave je bilo deset minut ovacij, skandirajočih aplavzov, zatem stoječih ovacij in ponovitev zadnjega kolektivnega petja vseh solistov in zbora, da se je Hiša za Mozarta kar tresla.

Z mamo, ki ji je v življenju nač pomagala

Seviljski brivec ali Il Barbiere di Seviglia; prvoten naslov je bil Almaviva ali L’Inutile Precauzione je komična opera v dveh dejanjih (štirih slikah) Gioacchina Rossinija. Libreto je po Beaumarchejevi komediji napisal Cesare Sterbini. Krstna izvedba, ki jo je dirigiral sam avtor, je bila 20. februarja 1816 v rimskem gledališču Argentina. V vlogi Almavive je nastopil sloviti španski tenorist Manuel Garcia, ki je Rossinija kasneje pel največ v Parizu, Garcia je imel dve slavni hčerki, operni pevki, starejšo mezzosopranistko Mario Malibran in mlajšo sopranistko Pauline Viardot…Cecilia Bartoli vse to pozna do potankosti.

Opera je doživela neuspeh, predvsem zaradi načrtovanega razgrajanja privržencev skladatelja Giovannija Paisiella, ki je že pred tem (leta 1782) uglasbil enako besedilo. Sam Rossini pa naj bi Seviljskega brivca skomponiral v vsega trinajstih dneh.

Že po nekaj ponovitvah pa so gledalci opero vzljubili in postala je vedno bolj priljubljena. Rossini je tako po uspešnih predstavah v Rimu o svoji novi operi in uspehu pisal pevki Isabelli Colbran:

Salzburg ima najslavnejši festival na svetu, saj ima tudi največji program

“Moj Brivec žanje tu vsak dan večji uspeh. Podoknica Almavive odmeva ponoči po vseh ulicah, Figarova velika arija je postala paradni konj vseh baritonistov, kavatina Rozine “Una voce poco fa” pa večerna pesem, s katero gre tukaj vsaka lepotica v posteljo, da bi se zjutraj zbudila z besedami “Lindoro mio sara”…

Vesela po predstavi

Salzburška predstava je z odmorom in aplavzi trajala približno tri uri in štirideset minut, kar je verjetno rekord. Dogaja se sredi 18. stoletja v španski Sevilli. Najbolj prepoznaven odlomek iz opere in celotne operne literature nasploh je kavatina Figara iz prvega dejanja.

Obiskovalec iz Kitajske

Poroka bo

Konec predstave

Ponovitev konca

Almaviva, grof (izmišljeni vzdevek Lindoro) je bil tenorist Edgardo Rocha

Figaro, brivec je bil baritonist Nicola Alaimo

Moj spomin, podoben objem pa je iz Salzburga pred kakimi tridesetomi leti 

Kritika pride še posebej.
Marijan Zlobec

 


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: