Dva godalna okteta in noviteta Nine Šenk

Dva godalna okteta in noviteta Nine Šenk

Ensemble Dissonance na 70. Ljubljana Festivalu nadaljuje s serijo koncertov v različnih zasedbah, s solisti, dirigenti, programi. V četrtek, 11. avgusta, ob 20. uri se bo v Križevniški cerkvi ansambel osredotočil na dva godalna okteta in noviteto slovenske skladateljice Nine Šenk.

Nina Šenk, foto SAZU/Ciril Jazbec

Nastopili bodo:

Janez Podlesek, violina
Benjamin Ziervogel, violina
Matjaž Porovne, violina
Domen Lorenz, violina
Maja Rome, viola
Roberto Papi, viola
Alja Mandič Faganel, violončelo
Klemen Hvala, violončelo

Program:

Nina Šenk: To see a world in a grain of sand…(prva slovenska izvedba)

Felix Mendelssohn-Bartholdy: Godalni oktet v Es-duru, op. 20

Allegro moderato ma con fuoco
Andante
Scherzo. Allegro leggierissimo
Presto

George Enescu: Godalni oktet v C-duru, op. 7

Tres modéré
Tres fougueux
Lentement
Mouvement de Valse bien rythmée

Nina Šenk, foto Univerza v Mariboru

Skladateljica Nina Šenk (1982) je po diplomi iz kompozicije in glasbene teorije pri Pavlu Mihelčiču na Akademiji za glasbo v Ljubljani nadaljevala podiplomski študij kompozicije na Visoki šoli za glasbo v Dresdnu in Visoki šoli za gledališče in glasbo v Münchnu. Leta 2017 je prejela nagrado Prešernovega sklada. Od leta 2019 je docentka za področje kompozicije in izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med študijem je dobila več nagrad (festival Young Euro Classic, študentska Prešernova nagrada in Weimarski pomladni dnevi za sodobno glasbo). Njene skladbe izvajajo na pomembnejših festivalih doma in v tujini (BBC Proms, Bienale Newyorške filharmonije, Salzburške slavnostne igre, Musica Viva München, Weimarski pomladni dnevi, Festival Takefu (Japonska), Festival Ljubljana, Festival Slowind, Slovenski glasbeni dnevi …) ter na koncertih po vsem svetu z različnimi orkestri in ansambli (Newyorška filharmonija, Orkester Bavarskega radia, Filharmonični orkester iz Strasbourga, Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Simfonični orkester SNG Maribor, ansambli Intercontemporain, Modern, Klangforum, Slowind in londonska Sinfonietta). Skladbo To see a world in a grain of sand je Nini Šenk naročil Festival sodobne komorne glasbe iz Wittenskih dnevov za sodobno komorno glasbo (Wittener Tage für neue Kammermusik v Nemčiji).

Skladbo je maja letos na tem festivalu krstno izvedel Godalni kvartet Arditti. »Naslov mojega drugega godalnega kvarteta izhaja iz prve vrstice poezije Auguries of Innocence Williama Blaka. Ni bila poezija tista, ki je navdihnila nastanek te skladbe, ampak samo uvodna vrstica: Videti svet v zrnu peska. Podoben pristop sem vzela pri strukturiranju te skladbe.

Začela sem z zelo majhnim predmetom/materialom – eno višino, intonacijo –, ki nato po malem pridobiva globino in širino. Je zelo nežna skladba, ki se bolj in bolj gosti na poti k osrednjemu delu, kar ne pomeni, da postaja vse glasnejša, ampak prav nasprotno: bolj ko skladba pridobiva gosto strukturo, nežnejše morajo biti izvedene hitre
virtuozne linije.«

William Blake je bil angleški pesnik, slikar in tiskar, ki je živel med letoma 1757 in 1827. (Iz programa)

F. Mendelssohn – Bartholdy (1809–1847) sodi v generacijo skladateljev po Spohru, Webru in Schubertu. Do sredine 20. let 19. stoletja je ustvaril že veliko glasbe, med drugim Oktet, op. 20, in uverturo Sen kresne noči. S tema dvema deloma je naredil pomemben korak od klasicizma k romantiki. Godalni oktet v Es-duru, op. 20, je začel pisati in ga dokončal leta 1825, v svojem šestnajstem in sedemnajstem letu. Posvetil ga je prijatelju in učitelju violine Eduardu Rietzu.

Mendelssohn je vseh osem glasbil razumel kot enovito zasedbo, ki je zmožna vsakršne permutacije in zasleduje simfonično zvočnost. Na partituro je ob izdaji zapisal: »Oktet morajo vsa glasbila zaigrati v simfoničnem orkestralnem slogu. Piani in forti morajo biti dosledno izvedeni in še bolj poudarjeni, kot je značilno v skladbah s takšnim značajem.«

Godalni oktet, op. 7, je George Enescu (1881–1955) napisal leta 1900 in ga posvetil svojemu učitelju kontrapunkta Andréju Gédalgeu. Glavno Enescujevo glasbilo je bila violina. Na to godalo je začel igrati pri štirih letih in se razvil v imenitnega violinskega virtuoza ter postal eden najboljših glasbenikov svoje generacije. Tako kot Mendelssohnov Godalni oktet je tudi Enescujev najstniško delo. Devetnajstletni Enescu je v svojega vključil veliko -izmov. Za njegov začetni skladateljski slog je bilo značilno, da so se v partiturah iznenada vmes drugega gradiva pojavili jasno razpoznavni deli, ki so v spomin priklicali glasbene značilnosti drugih skladateljev. Tako v tem Oktetu slišimo wagnerizme, dvořakizme, brahmsizme in wolfizme. Bolj kot to pa je pri tej skladbi pomembno, da je skladatelj že postavljal temelje svojemu lastnemu skladateljskemu glasu, ki ga je v kasnejših delih okrepil in zgradil v prepoznavni Enescujev estetski slog, enescuizem. (Iz programa Metka Sulič)

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: