Na 70. Ljubljana Festival prihaja najslavnejši pianist na svetu. Njegov jutrišnji koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v ponedeljek, 8. avgusta, je bil že pred časom razprodan. Z Lang Langom bo nastopil slavni dirigent Daniel Barenboim, spremljal pa ga bo orkester West – Eastern Divan ali Zahodmno – vzhodni divan. Lang Lang je pred kratkim praznoval štiridesetletnico. Oba ljubljanska koncerta z Danielom Barenboimom, Lang Langom in orkestrom bodo čez nekaj dni ponovili na Salzburških slavnostnih igrah. Ljubljana First !
Lang Lang, foto Ljubljanainfo
Kitajski pianist Lang Lang s svojim igranjem že dolgo navdušuje občinstvo in kritike z nastopi, ki so napolnjeni z dih jemajočo virtuoznostjo, tonsko prefinjenostjo in dramatično intenzivnostjo. Klavir je začel igrati pri treh letih in pri trinajstih osvojil prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov Čajkovski. Študij je nadaljeval pri Garyju Graffmanu na Glasbenem inštitutu Curtis. Pri sedemnajstih letih je čez noč postal senzacija, ko je namesto Andréja Wattsa s Simfoničnim orkestrom iz Chicaga pod taktirko Christopha Eschenbacha odigral Prvi klavirski koncert Čajkovskega. Stalno sodeluje z dirigenti, kot so sir Simon Rattle, Gustavo Dudamel, Daniel Barenboim in Christoph Eschenbach, ter nastopa z vrhunskimi svetovnimi orkestri. Znan je po tem, da razmišlja zunaj okvirov in pogosto zakoraka v različne glasbene svetove. Njegove nastope na podelitvi nagrad grammy z Metallico, Pharrellom Williamsom in legendo jazza Herbiejem Hancockom si je ogledalo na milijone gledalcev. Leta 2008 je ustanovil mednarodno glasbeno fundacijo Lang Lang, katere namen je vzgajati vrhunske pianiste jutrišnjega dne, podpirati glasbeno izobraževanje v ospredju tehnologije in oblikovati mlado občinstvo z glasbenimi izkušnjami v živo. Generalni sekretar Združenih narodov ga je imenoval za glasnika miru, ki se osredotoča na globalno izobraževanje.
Lang Lang, foto Visit Ljubljana
Lang Lang je danes vodilna osebnost v klasični glasbi – kot pianist, pedagog in filantrop je postal eden najvplivnejših in najpredanejših svetovnih ambasadorjev umetnosti v 21. stoletju. Z enakim veseljem igra za milijarde gledalcev na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger leta 2008 v Pekingu ali samo za nekaj sto otrok v javnih šolah, je mojster komuniciranja skozi glasbo.
Lang Lang, ki ga je New York Times razglasil za “najbolj vročega umetnika na planetu klasične glasbe”, igra na razprodanih koncertih po vsem svetu.
Lang Lang
Lang Langovo brezmejno prizadevanje, da bi k klasični glasbi pritegnil novo občinstvo, mu je prineslo izjemno priznanje: leta 2010 je prejel nagrado Crystal Award v Davosu, Svetovni gospodarski forum pa ga je izbral med 250 mladih svetovnih voditeljev. Je tudi prejemnik častnih doktoratov Royal College of Music, Manhattan School of Music in Univerze New York. Decembra 2011 je bil počaščen z najvišjo nagrado Ministrstva za kulturo Ljudske republike Kitajske in prejel najvišja civilna priznanja v Nemčiji (Zasluge Zvezne republike Nemčije) in Franciji (Medalja reda umetnosti in književnosti ). Leta 2016 je bil Lang Lang povabljen v Vatikan, da bi nastopil za papeža Frančiška. Nastopal je tudi za številne druge mednarodne goste.
Lang Lang je v Ljubljani enkrat že nastopil, in sicer v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma
Leta 2011 je bil uvrtščen med 100 najpomembnejših Zemljanov. Takrat sem v Delu zapisal.
“Slavni kitajski pianist Lang Lang je pred kratkim imel solistični recital v milanski Scali, pred tem pa je nastopil na Salzburškem poletnem festivalu z Lisztovim Koncertom št. 1 in s tem počastil dvestoto obletnico rojstva tega slavnega madžarskega pianista, skladatelja, pedagoga, glasbenega publicista in dirigenta.
Lang Lang je prav tako že igral v Beli hiši za predsednika Baracka Obamo, pred britansko kraljico Elizabeto II., za Putina in Sarkozyja. Pred šestimi leti je nastopil v Ljubljani, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma z Dunajskimi simfoniki (dirigiral je Fabio Luisi), potem je bil na sprejemu pri veleposlaniku dr. Valentinu Inzku v rezidenci avstrijskega veleposlaništva, nakar se je v ožji družbi podal v ljubljansko nočno življenje v eno izmed diskotek v središču mesta, kot smo ugotovili pozneje. Kdaj bo znova prišel v Ljubljano, ni znano, najbolje bi bilo, da bi prišel sam, saj noben orkester na svetu, niti Dunajski filharmoniki, ne igra bolje od njega.
Fenomen Lang Langa ni od včeraj ali izpred nekaj let, kot misli večina ljubiteljev glasbe, ampak traja nekako od njegovega drugega leta, to je bilo pred nič manj kot sedemindvajsetimi leti. Lang Lang je star devetindvajset let (rojen je 14. junija 1982), klavir pa igra že sedemindvajset let.
Začel je s pomočjo risanke Tom in Jerry in se navdušil nad tem, kako Tom v The Cat Concert »kot nor« igra na klavir. Pravzaprav ga je »zadela strela« in odtlej ni nehal nadlegovati staršev s stavkom, da bo tudi on kot blisk telovadil po tipkah tako kot simpatični maček. Na srečo je njegov oče, glasbenik in violinist Lang Gou Ren, spoznal »resnost« namer svojega dveletnega otroka. In kaj je za glasbenika lepšega, kot da bi sin postal slaven? Od svoje skromne plače je vsak mesec dajal nekaj denarja na kup in na koncu zbral dovolj za pianino. Odtlej je bila to Lang Langova edina igrača.
Danes priznava, da je že tedaj igral nanj vsak dan po šest, sedem, tudi deset ur. Kajpada je najprej hotel posnemati Toma v Madžarski rapsodiji št. 2 in po možnosti biti še boljši od njega v risanki. Tedaj še ni vedel, da je to virtuozna Lisztova kompozicija, toda na koncu mu je Liszt vse poplačal, tudi s tistim, kar je o njem izvedel in preštudiral dvajset let pozneje. Danes trdi, da je Liszt njegov junak – odprl je vrata moderni glasbi in na področju igranja klavirja napravil največjo revolucijo. Zanimiva je Lang Langova primerjava Liszta s pomenom in vlogo Elvisa Presleyja v rock glasbi.
Lang Lang pred leti v Salzburgu, foto Marijan Zlobec
V pogovoru za milanski dnevnik Il Corriere della Sera je Lang Lang priznal, da je zanj Liszt tako kot Presley rockovska zvezda, sposobna namagnetiti množice, večni vir navdiha. Pri devetih letih je že igral Tarantello, pri desetih Campanello, pri enajstih Madžarsko rapsodijo št. 1, pri dvanajstih Madžarsko rapsodijo št. 2, pri šestnajstih Madžarsko rapsodijo št. 15 v še bolj virtuozni verziji, kot jo je igral Horowitz.
Liszt – My Piano Hero je njegova zadnja zgoščenka s Klavirskim koncertom št. 1 z Dunajskimi filharmoniki in z Valerijem Gergijevom ter solističnimi skladbami, kot so Romance, La campanella (po Paganiniju), Consolation št. 3, Grand galop chromatique, Liebestraum št. 3, Madžarski rapsodiji št. 6. in 15, Un sospiro, Ave Maria po Schubertu.
Lang Lang, foto BSO
Lang Lang je ambasador nove kitajske kulture. V omenjenem intervjuju je povedal, da poslednjih 27 let ni minil dan, da ne bi igral klavirja. Ko je začel, je bilo učencev klavirja na Kitajskem dvajset milijonov, po njegovem uspehu se je število dvignilo na štirideset milijonov, po drugih ocenah jih je že petdeset milijonov. Kaj to pomeni za izdelovalce klavirja, si ni težko predstavljati. Vendar je Lang Lang za svoj uspeh plačal visoko ceno: pri devetih letih je zapustil mamo in se z očetom podal na študij v Peking, potem se je sprl z očetom, ker ga je nenehno posiljeval z dolžnostjo postati »prvi na svetu« in je to postala njegova obsesija, tako da mu je odtegoval hrano in vodo, če ni vadil toliko, kot je ukazal… Enkrat mu je celo dejal, naj se vrže z enajstega nadstropja stolpnice na cesto, ker ni bil dovolj dober. Sprla sta se in se nista srečala deset let, potem pa mu je Lang Lang odpustil.
Lang Lang je nazadnje nastopil v 3D filmu The Flying Machine, v katerem igra in pripoveduje o sebi ter časti Chopina z izvajanjem njegovih dvanajstih Etud. Film je posrečena kombinacija risanke in igranega filma. Tednik Time ga je izbral za enega izmed stotih mogočnežev na svetu.” (Delo, 27. september, 2011).
Daniel Barenboim in Lang Lang na poletni turneji 2022
Daniel Barenbom je argentinski pianist in dirigent rusko-judovskih korenin, ki letos praznuje okroglih 80 let. Ko mu je bilo devet let, so z družino na poti v Izrael obiskali Evropo, kjer ga je v Salzburgu Wilhelm Furtwängler označil za “fenomen”. S prejeto šolnino se je pri Nadii Boulanger učil harmonijo in kontrapunkt in v tem času debitiral s koncerti v Londonu, Parizu in New Yorku (tam leta 1957 z Leopoldom Stokowskim in Newyorško filharmonijo). Sprva se je proslavil kot solist in komorni glasbenik, po letu 1968, ko je kot dirigent z Londonskim simfoničnim orkestrom debitiral v New Yorku, pa je vodil številne vrhunske orkestre (Berlinski filharmoniki, Dunajski filharmoniki …). Bil je glasbeni direktor Pariškega orkestra, s katerim je izvajal številna dela sodobnih skladateljev, denimo Beria, Bouleza, Takemicuja, in glasbeni vodja Simfoničnega orkestra iz Chicaga, kjer je nasledil sira Georga Soltija. Proslavil se je tudi kot operni dirigent v Bayreuthu in milanski Scali, kjer je bil tudi glasbeni direktor. Njegova obsežna diskografija obsega tako celotne cikle Beethovnovih sonat, klavirskih koncertov in simfonij kot tudi dela sodobnejših skladateljev. Po njegovih besedah je »glasba najboljša šola za odnose med ljudmi: treba je poslušati, kaj dela drugi, prav tako pa je treba poslušati, kaj delam sam in kako to vpliva na ljudi okrog mene«. Njegovo glasbeno in humanitarno delo je bilo prepoznano z vrsto prestižnih nagrad in odlikovanj.
Daniel Barenboim na spletni strani poletnih koncertov 2022
Barenboimovo srečanje s palestinsko-ameriškim literarnim kritikom Edwardom Saidom in složnim pogledom na mirno rešitev konfliktov na Bližnjem vzhodu je leta 1999 privedlo do ustanovitve delavnice in Orkestra Zahodno-vzhodni divan (po pesniški zbirki J. W. von Goetheja). Osnova orkestra je enako število izraelskih in arabskih glasbenikov, skupaj s člani iz Turčije, Irana in Španije. Orkester, ki je postal simbol upanja in prostor dialoga, se vsako poletje srečuje na vajah, ki jim sledi mednarodna koncertna turneja. Njegov repertoar sega od simfoničnih del do opere in komorne glasbe. Koncertni vrhunci so vključevali nastope v Berlinski filharmoniji, milanski Scali, Musikvereinu na Dunaju, newyorški Carnegie Hall, Konservatoriju Čajkovski v Moskvi, muzeju Hagia Eirene v Istanbulu … Orkester je reden gost BBC Proms ter festivalov v Salzburgu in Luzernu. Od marca 2017 deluje v berlinski dvorani Pierra Bouleza, centru za izobraževanje s pomočjo glasbe, ki je v stavbi akademije Barenboim-Said. Ta naj bi razvijala Barenboimovo in Saidovo zapuščino, ne nazadnje tako, da mladim glasbenikom z Bližnjega vzhoda ponuja izobraževanje iz glasbe in humanistike.
Marijan Zlobec