Smetanova Moja domovina z Danielom Barenboimom in orkestrom West – Eastern Divan

Na 70. Ljubljana Festival prihaja v nedeljo, 7. avgusta, eden najslavnejših glasbenikov zadnjih šestdeset let, argentinsko- izraelski pianist in dirigent Daniel Barenboim. Kot smo tu že objavili, prihaja prvič v Ljubljano in prav tako prvič z orkestrom mladih glasbenikov, pretežko izraelskega ter palestinskega porekla z imenom West – Eastern Divan. Orkester je v bistvu ustanovil Barenboim sam, da bi ublažil nenehna nasprotja ter vojaške spopade med Izraelci in Palestinci na njihovih ozemljih. Na nedeljskem koncertu bodo izvedli eno samo delo, monumentalno Mojo domovino Bedřiha Smetane. V Ljubljani smo jo nazadnje slišali pred več kot tridesetimi leti s Slovensko filharmonijo. Je zelo redko na programu, razen vsako leto na otvoritvenem koncertu slavnega festivala Praška pomlad v Pragi. Med najbolj žlahtnimi interpreti v Pragi so bili Vaclav Talich, Rafael Kubelik, Vaclav Neumann, Lovro von Matačić, Jiři Belohlavek, Libor Pešek, Karel Ančerl, Jakub Hruša, Semyon Bychkov… Izvedba sklenjene celote traja do osemdeset minut. Koncert v Ljubljani smemo razumeti kot veliki poklon in dar izraelsko-palestinskih glasbenikov slovanskemu glasbenemu svetu, tokrat še posebej Slovencem, ki smo s Čehi vedno imeli dobre in prijateljske odnose, še posebej v kulturi.

Má vlast je cikel šestih simfoničnih pesnitev z neglasbenimi temami češkega skladatelja Bedřicha Smetane, ki se zgledujejo po češki zgodovini, legendah in pokrajini. Posamezni deli Moje domovine so

Višegrad (Vyšehrad), Vltava, Šárka, Iz čeških logov in gajev, Tabor in Blaník 

To je Smetanova mojstrovina, ki je nastala med letoma 1874 in 1879, ko je bil skladatelj že popolnoma gluh.

Smetana je prvo skladbo cikla – Višegrad ali Vyšehrad – začel pisati konec septembra 1874, ko še ni bil povsem brez sluha, oktobra pa je izgubil še zadnje ostanke le-tega. Skladbo je dokončal 1. novembra, že popolnoma gluh, kar je bil za Smetano žalosten dogodek, ki je vplival na njegovo delo. Do konca leta 1874 je še komponiral Vltavo, naslednje leto pa je napisal še dve pesnitvi. Zaposlen z delom pri drugih kompozicijah je Smetana za nekaj let opustil ustvarjanje simfoničnih pesnitev s češko narodno tematiko in se k njim vrnil šele leta 1878/1879, ko sta nastali zadnji dve skladbi Tábor in Blaník, ki sta med seboj tesno povezana. V času nastanka prvih del Smetana še ni imel jasne predstave o tem, kakšna bo končna oblika cikla; spoznal ga je šele z nastankom zadnjih skladb. Prva izvedba celotnega cikla je bila 5. novembra 1882 v Pragi v Žofinu, vendar so bile posamezne simfonične pesnitve izvedene že prej.

Delo je nastalo v času odmevov češkega narodnega preporoda in četudi ga del češke javnosti sprva ni povsem sprejel za svojega, se je postopoma uvrščalo v sam vrh češke klasične glasbe. Má vlast je bil prvi posnetek Češke filharmonije za gramofonsko ploščo. Mojo domovino izvajajo vsako leto 12. maja, na obletnico Smetanove smrti, kot prvo in uvodno skladbo na festivalu klasične glasbe Praška pomlad in 28. oktobra, na dan češke državnosti.

Josef Manes

Prvo polovico 19. stoletja je na Češkem zaznamoval narodni preporod, katerega glavni predstavniki, kot sta Josef Dobrovsky in Josef Jungman, so si za cilj zadali ne samo oživitev češkega jezika, temveč tudi dvig stopnje narodne zavesti Čehov kot narod. Čeprav so glavne faze češkega preporoda potekale predvsem v desetletjih na prelomu iz 18. v 19. stoletje, so se vprašanja o nacionalni samoodločbi češkega naroda pojavljala skozi vse devetnajsto stoletje. Med drugim se je na češki glasbeni sceni razpravljalo o tem, kako glasbeno izraziti čedalje večjo narodno zavest Čehov; večinoma so menili, da je to najlažje doseči z ustvarjanjem glasbenih del na ljudske teme in pesmi. S predstavniki tega mnenja se je kasneje identificiral tudi Smetana.

Vitezslav Halek

Takrat je bila Praga naravno glasbeno središče češke glasbe. Tam je bilo leta 1863 ustanovljeno Umetniško društvo, katerega člani, danes klasični umetniki, kot so Vitezslav Halek, Josef Manes, Jan Evangelista Purkyne ali Bedřich Smetana, so bistveno prispevali k oblikovanju identitete češke nacionalne umetnosti. Takrat je bilo okrog dvesto pevskih društev, ki so leta 1862 v Pragi priredila pevski festival s samo češko glasbo. 

Josef Jungman

V ozračju prenovljene narodne zavesti se je porodila ideja o izgradnji Narodnega gledališča za potrebe češkega prebivalstva. V ta namen je bil ustanovljen Zbor za gradnjo Narodnega gledališča, ki je začel zbirati potrebna sredstva za tako obsežno gradnjo. Vendar pa je nujna potreba po izgradnji glavnega češkega gledališča zahtevala gradnjo Začasnega gledališča, ki je bilo odprto leta 1862. Zahvaljujoč orkestru, ki je nastal na opernem odru Začasnega gledališča, je bilo mogoče izvajati opero ali imeti velike orkestrske nastope, ki jih pevska društva niso zmogla. Leta 1866, štiri leta po odprtju Začasnega gledališča, je direktor opere postal Bedřich Smetana, ki danes sodi med najvišje predstavnike češke klasične glasbe in utemeljitelje češke narodne glasbe.

Cikel šestih simfoničnih pesnitev, ki ga je Smetana sčasoma poimenoval Moja domovina, je nastajal med leti 1874 in 1879. Smetana jo je ustvarjal postopoma in že od začetka ni imel natančnega načrta, kakšna bo njena končna oblika in koliko delov bo imela. Ob tem so prve štiri simfonične skladbe nastale samostojno, le zadnji dve pa sta bili napisani namensko, da bi zaokrožili cikel šestih simfoničnih pesnitev.

Josef Dobrovsky

Prva simfonična pesnitev iz leta 1874 z naslovom Vyšehrad je nastala v času, ko je Smetana preživljal težko obdobje. Že leta 1866 je bil vodilna oseba v operi Začasnega gledališča. Smetana je nameraval to operno sceno spremeniti v opero svetovnega pomena, zato je postopoma v operni repertoar vključil najpomembnejša dela operne literature, kot so dela Carla Marie von Webra, Wolfganga Adameusa Mozarta, Ludwiga van Beethovna, Gioacchina Rossinija ali Daniela Aubera.

František Pivoda

V ozračju odmevov češkega narodnega preporoda so Smetani sčasoma očitali, da se preveč osredotoča na svetovne opere in naj raje poskuša v Začasno gledališče vključiti operne prizore nacionalnega značaja. Smetanove nasprotnike je vodil František Pivoda, eden vodilnih čeških glasbenih kritikov tistega časa, ki je Smetani poleg narodne nezavednosti očital tudi njegovo pristranskost do Mladočehov, Smetanovo domnevno ljubosumje na druge skladatelje ali same Smetanove skladbe, ki so bile po besedah ​​Pivode pogosto nekakovostne in razen Prodane neveste brez nacionalnega naboja.

Bedřich Smetana

Pod pritiskom kritikov je Smetana zato leta 1872 odstopil z mesta direktorja opere. Izrazi neodobravanja te poteze iz vrst vodilnih čeških umetnikov pa so povzročili, da je bil Smetana v začetku naslednjega leta ponovno postavljen na čelo opernega ansambla. Njegova nova komična opera Dve vdovi pa je poleg navdušenih odzivov sprožila tudi nov val kritik, ki so se pogosto preselile na raven osebnih napadov na Smetano. Po koncu zahtevne sezone 1873/1874 je bil tudi Smetana močno izčrpan zaradi mnogih osebnih napadov. Vendar ga je kmalu zadel še en udarec v obliki relativno nenadne izgube sluha. Tisto poletje je opazil Smetana, da vsako uho drugače zaznava posamezne tone; kasneje mu je začelo žvižgati v levem ušesu in njegov sluh se je postopoma slabšal, dokler v noči z 19. na 20. oktober 1874 ni popolnoma oglušel, istočasno je 19. oktobra zvečer obiskal opero in jo še lahko slišal. 

Smetana se je tedaj odpovedal svojim funkcijam v gledališču in že 1. novembra je mesto direktorja opere prevzel eden njegovih glavnih nasprotnikov, Jan Nepomuk Mayr. Smetana, ki je doživljal težko življenjsko obdobje, je paradoksalno dobil več časa za komponiranje in ga niso toliko motili javni dogodki in dejavnosti, povezani z vodilnim položajem praške opere. Zato se je poglobil v ustvarjanje  partiture za simfonično pesnitev Višegrad in 18. novembra sporočil, da je s svojim delom končal.

Jan Nepomuk Mayr

Ta simfonična pesnitev je doživela premiero 14. marca 1875. Ustvarjalni razmah Bedřicha Smetane, čeprav že popolnoma gluhega, se je nadaljeval. Že dva dni po dokončanju Višegrada je začel delati na novi simfonični pesnitvi, ki jo je poimenoval Vltava. V tej pesnitvi skuša Smetana z glasbo prikazati obliko oziroma tok največje češke reke. Vltava je bila premierno izvedena 4. aprila 1875.

Jan Evangelista Purkyne

Čeprav je Smetana prvi dve pesnitvi iz cikla Moja domovina zložil v drugi polovici leta 1874, je imel ideje za njun nastanek vsaj od leta 1872, o čemer priča omemba v reviji Hudebny listy. Toda po Otakarju Šoureku najdemo »glasbeni zametek« cikla že leta 1870, saj se motiv padajočega in naraščajočega sekstakorda, ki se pojavi v Vyšehradu, pojavi že v drugem dejanju opere Libuša… 

Tretja simfonična pesnitev z naslovom Šarka je bila dokončana 20. februarja 1875 in nosi ime po bojevnici Šárki iz češke legende Deviška vojna. Smetana je prve tri simfonične pesnitve zložil v Pragi, četrto simfonično pesnitev Iz čeških logov in gajev, ki je bila dokončana 18. oktobra, pa je Smetana zložil v lovski koči v Jabkenicah. Po končani četrti simfonični pesnitvi je Smetana s spenjačem povezal partiture vseh štirih pesnitev in jih naslovil »Domači domovini – tvori celoto«. 

Daniel Barenboim

V enem letu je Smetana ustvaril štiri simfonične pesnitve. Tedanji tisk je o štirih Smetanovih pesmih pisal kot o tetralogiji, sam Smetana pa je nameraval celoto v prihodnje na nek način zapreti in ji dati miselni vrhunec. V prihajajočem času pa je bil Smetana zaposlen z drugimi projekti, kot sta operi Hubička in Tajemstvi ali godalni kvartet Iz mojega življenja. K pisanju teh del so ga do neke mere gnali finančni razlogi, saj po odhodu iz Smetanovega gledališča ni imel stalne zaposlitve, potni stroški, skupaj s stroški za zdravljenje in obiske pri zdravnikih, pa so bili precej visoki. Zato se je k tematiki simfoničnih pesnitev na nacionalno temo vrnil šele po dokončanju več drugih del, in sicer leta 1878. 

Peta simfonična pesnitev Tábor je bila dokončana 13. decembra 1878 in premierno izvedena 4. januarja 1880. Poimenovana je po južnočeškem mestu Tabor, ki so ga leta 1420 ustanovili Husiti in je služilo kot njihovo glavno središče med husitskimi vojnami. Smetana se je pri pisanju te pesnitve zgledoval po husitskih vojnah, o čemer priča tudi husitski napev Ktož ju boži bojnici (” Vi, ki ste božji bojevniki “), ki prevladuje v celotni pesmi. Ta del simfoničnega cikla je močna fantazija o bojni pesmi Husitov, na katero se neposredno navezuje naslednja, šesta in zadnja simfonična pesnitev z naslovom Blaník.

Končana je bila 9. marca 1879 in premierno izvedena 4. januarja 1880. Ime je dobila po osrednjem češkem hribu Blanik, kjer po stari češki legendi spi vojska pod vodstvom svetega Vaclava in čaka, če se češkemu narodu zgodi najhujše. Po dokončanju Blaníka je Smetana prejšnjim štirim simfoničnim pesnitvam dodal zadnji dve skladbi –Tábor in Blaník – in celotno poimenoval Vlast, s čimer je sklenil celoten cikel. Prvo omembo dejstva, da je cikel sčasoma dobil ime Má vlast, je najverjetneje prinesla revija Dalibor 20. oktobra 1879, kjer je tudi omenjeno, da je Smetana celoten cikel posvetil Pragi.

1. 

Ko je Smetana končal celoten cikel, je zložil še različico za štiriročni klavir. Pri komponiranju te različice Moje domovine je bil Smetana do neke mere omejen s tehnično naravo dela (tehnične možnosti štiriročnih klavirskih skladb so seveda manjše od skladb za dva klavirja) in dejstvom, da so nekateri odlomki cikla povsem orkestralne narave, zato jih ni bilo mogoče prevesti v štiriročno klavirsko različico. V situacijah, ko se v skladbi v orkestralni različici pojavljajo deli z več glasbenimi linijami, je bil Smetana primoran izbrati le eno ali nekaj izmed njih. Po mnenju Lukáša Matouška je dejstvo morda ključno za določitev Smetanove prvotne interpretacije dela.

Palača Žofin v Pragi, foto Wikipedija

Ko je postopoma nastajal celoten cikel Má vlast, so posamezne simfonične pesmi vadili in igrali različni orkestri, a večinoma le posamezno. Prva izvedba Má vlast kot šestdelnega cikla je bila 5. novembra 1882; premiera je bila v dvorani Žofin v Pragi, cikel je izvedlo Pomožno združenje članov zbora in orkestra Kraljevega državnega in je koncert obiskal sam Bedřich Smetana, vendar je bila to prva in hkrati zadnja ansambelska izvedba celotnega cikla, ki jo je dočakal, saj so bile nadaljnje vaje in izvedbe posledica visokih zahtev glede tehničnega in umetniškega znanja orkestra. Druga ansambelska izvedba Má vlast je bila 12. maja 1887, ob tretji obletnici Smetanove smrti. K pogostejšemu izvajanju cikla na Češkem je veliko pripomogla ustanovitev Češke filharmonije in uvodna skladba na festivalu klasične glasbe Praška pomlad od leta 1952 dalje.

Višegrad

Pesnitev se začne z zvoki harf srednjeveškega barda Lumirja in prehaja v tone (B♭–E♭–D–B♭), ki predstavljajo Višegrad in se ponovno slišijo na koncu Vltave in končno na vrhuncu celotnega cikla na koncu Blaníka. Sam Smetana je o kompoziciji rekel:

Harfe vedeževalcev se bodo začele; spev vedeževalcev o dogodkih v Višegradu o slavi, sijaju, turnirjih, bitkah in končnem zatonu in ruševinah. Skladba se zaključi v elegičnem tonu …« 

Za začetni arpeggio, ki začne pesnitev, partitura zahteva dve harfi. Po dominantnem septakordu pridejo na vrsto trobila, nato godala, po katerih celoten orkester doseže svoj vrhunec. V naslednjem delu se Smetana spominja zgodbe o gradu, pri tem pa uporablja hitrejši tempo, ki spominja na zmagovalni pohod. Navidezno zmagoslavni vrhunec prekine kratek padajoči odlomek, ki prikazuje uničenje husitskega Višegrada. Zatem se spet zasliši uvodna pasaža harf, ki znova spominja na lepoto gradu, spremenjenega v ruševine. Pesnitev se konča tiho, ki prikazuje reko Vltavo, ki teče pod gradom.

Vltava 

Vltava je dolga približno dvanajst minut in je v e-molu. Smetana je o njej zapisal:

»Kompozicija prikazuje tok Vltave, ki se začne od prvih dveh tokov, hladne in tople Vltave, združitev obeh tokov v en tok; potem tok Vltave v gajih in travnikih, skozi pokrajine, kjer se praznujejo vesele pojedine; ob nočnem siju maternic morskih deklic; gradovi, dvorci in ruševine ponosno stojijo na bližnjih skalah, Vltava se vrtinči v ivanških tokovih; teče v širokem toku naprej proti Pragi. Pojavi se Vyšehrad in končno izgine v daljavi v svojem veličastnem toku v Labi. 

Vltava je priredba La Mantovane, italijanske ljudske pesmi renesančnega izvora, katere motive najdemo tudi v  izraelski himni Hatikva (palestinski radio je celo predvajal isti del Vltave namesto Hatikve v času, ko je narodna himna bila v Palestini pod britansko vladavino prepovedana). V duru se podobna melodija pojavlja tudi v češki ljudski pesmi “Kočka leze dirou”. 

Šárka 

»Ta skladba ne pomeni krajine, ampak zaplet ali ukano, bajko o deklici Šárki. Skladba se začne z opisom razjarjenega dekleta, ki priseže maščevanje za nezvestobo svojega ljubimca celotnemu moškemu rodu. Zdelo se jim je, da so slišali prihod Ctirada s svojimi oklepniki ali vitezi, ki koraka, da bi ukrotil in kaznoval dekleta. Že sanjalo se jim je, da so slišali jok (čeprav zvezane) deklice, privezane na drevo, kar pa je bila le vaba. Ctirad jo gleda in občuduje njeno lepoto – gori od ljubezni do nje, jo osvobodi, ona se razveseli in s pripravljeno pijačo opije tako Ctirada kot njegove bojevnike, da zaspijo. Na znak gozdnega roga, ki mu bodo odgovorile v daljavi skrita dekleta, planejo v krvavo dejanje in grozo vsesplošnega ubijanja z besom, prepojenim s Šárkinim maščevanjem – to je konec dela.« 

Skladba se začne z uvodnim dinamičnim odlomkom, ki ga kmalu zamenja zmernejši del, ki prikazuje pohod Ctiradovega spremstva. Nenadne “eksplozije” orkestra nato nakazujejo, da Ctirad vidi Šárko. Sledi stavek Moderato, ma con calore, ki barvito prikazuje Ctiradov izbruh ljubezni do Šárke in je po mnenju Václava Holzknechta eden najbolj erotičnih Smetanovih prizorov. 

Iz čeških logov in gajev 

V tej pesnitvi ni pripovedovana nobena resnična zgodba, slavi pa se lepota češke pokrajine. V prvem delu prikazuje veličastnost gozda, čemur sledi opis vaškega praznika. Avtorja je navdihnila pokrajina okoli Jabkenic, kjer je takrat bival. Avtor je o tej pesnitvi zapisal:

“To je splošna podoba občutkov ob pogledu na Češko. Z vseh strani se bo razlegalo petje polno žara, veselo in melanholično iz gajev in travnikov. Gozdne pokrajine v solih rogov – in veselo rodovitne nižine Labe in še in še, vse se tu poje. Vsak lahko črpa iz skladbe, kar mu je všeč – pesnik ima pred seboj prosto pot, kompoziciji mora slediti do potankosti.« 

Tabor 

Smetana je husitsko dobo smatral za vrhunec češke zgodovine. Tabor je praznik letošnje sezone. Osnova pesmi je husitski spev Ktož ju bojnici, ki se v celotni skladbi pojavlja v različnih oblikah. Smetana je komentiral Tábor :