70. Ljubljana Festival je poskrbel še za eno nepričakovano gostovanje, tako kot vsako leto pripelje koga iz nam manj znanih glasbenih dežel ali celin. Tokrat je bil na vrsti Kazahstan. V Slovenski filharmoniji je sinoči nastopil Državni simfonični orkester iz Kazahstana “Akademija solistov” pod dirigentskim vodstvom islandskega dirigenta Gudnija Emilssona in s kar dvema solistkama.
Državni simfonični orkester Kazahstana “Akademija solistov”, vse fotografije Marijan Zlobec
Žal so kazahstanski glasbeniki naredili podobno napako, kot jih delajo drugi, vsaj večinoma, ko v koncertni program ne uvrščajo del svojih skladateljev. Tako smo sinoči šele v drugem dodatku, sicer solističnem violinistke Ajman Musakajajeve slišali kratko, a sila povedno, energično in tipično delo kazahstanskega skladatelja. Po preverjanju po koncertu mi je uspelo izvedeti, kaj je igrala, saj iz njene napovedi tega nisem mogel razbrati. Šlo je za delo slavnega kazahstanskega skladatelja Jevgenija Brusilovskija (1905 – 1981), o katerem najdem informacije, da je napisal kar devet oper, štiri balete in osem simfonij ter več sto drugih del. Poslušali pa smo solistično Boz Aygir (Divji konj), sicer napisano za violino in klavir, ki pa jo je violinistka izvedla sama z vso potrebno “konjsko hitrostjo”, kar je pripravilo občinstvo še enkrat do navdušenih ovacij.
Oboistka Gordana Josifova-Nedelkovska
Državni simfonični orkester iz Kazahstana “Akademija solistov” je sestavljen iz muzikalno in tehnično najspretnejših kazahstanskih glasbenikov z nagradami z mednarodnih glasbenih tekmovanj. Na številnih turnejah so na prestižnih evropskih koncertnih odrih (pariška dvorana Gaveau, dunajski Musikverein, praška Dvořakova dvorana) nastopali z zavidljivim uspehom, njihov repertoar pa obsega dela različnih glasbenozgodovinskih obdobij in tudi kazahstansko tradicijsko glasbo. Ustanovljen je bil kot komorni orkester leta 1991 na pobudo sinočnje solistke, violinistke Ajme Musakajajeve.
Uvod z Mozartovo uverturo k operi Figarova svatba
Gudni Emilsson je islandski dirigent, ki je študij dirigiranja in klavirja končal na Državni univerzi za glasbo v Trossingenu, pridobil mnogo znanja na mojstrskih tečajih in kot asistent pomembnim dirigentom (Sergiu Celibidache, John Eliot Gardiner …) ter prejel veliko nagrad (fundacije R. Wagner in fundacije H. von Karajan). Kot gostujoči dirigent je vodil številne ugledne orkestre (Kraljevi filharmonični orkester iz Londona, Berlinski filharmoniki), izvedbe na mnogih glasbenih festivalih (Praška pomlad, Mozartov festival v Dortmundu) in na številnih mednarodnih turnejah. Vrsto let je deloval tudi kot glavni dirigent Tübingenskega komornega orkestra, Sukovega komornega orkestra in praškega orkestra Camerata Bohemica. Je ustanovitelj in častni ustanovni šef dirigent Tajskega filharmoničnega orkestra.
Odlična kadenca v prvem stavku
Na koncertu nas je najprej navdušila prva solistka. Gordana Josifova-Nedelkovska je oboistka makedonskega rodu, ki se je študijsko izpopolnjevala na Poljskem (Akademija Mozart v Varšavi) in v Kanadi (center BANFF) ter prejela številne nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Kot solistka je nastopala z mnogimi uveljavljenimi orkestri in izvedla številne recitale v Evropi, ZDA in Kanadi. Deluje kot profesorica na Fakulteti za glasbo v Skopju in je dejavna v veliko projektih, ki spodbujajo kulturni razvoj, še posebej v Makedoniji. Leta 2004 jo je za prodorno delo Ameriški biografski inštitut nominiral v kategorijo najbolj uspešne ženske 21. stoletja.
Dirigent Gudni Emilsson
Druga solistka je bila violinistka Ajman Musakajajeva. Je glasbenica kazahstanskega rodu, ki se je v violinski igri izpopolnjevala na Moskovskem državnem konservatoriju Čajkovski. Zmagala je na pomembnih tekmovanjih (Čajkovski, Moskva; Sibelius v Helsinkih …), njena mojstrska tehnika in prodorno znanje ter razumevanje različnih stilov pa se kažejo v širokem repertoarju del skladateljev vseh stilnih obdobij. Nastopa kot solistka, komorna glasbenica in na recitalih na najpomembnejših glasbenih prizoriščih (dvorana Carnegie, pariška dvorana Gaveau …). Do leta 1998 je poučevala na Moskovskem konservatoriju, nato pa postala
ustanoviteljica in rektorica Državne akademije za glasbo v Astani. Za aktivnosti v širjenju glasbene umetnosti je prejela številne nagrade, med njimi Unescovo nagrado umetnice za mir.
Violinistka Ajman Musakajajeva
Fascinantna je bila opazna splošna pripadnost Kazahstancev evropski glasbeni kulturi, njihova povezanost z nami, želja po stikih, prepoznavanju, uveljavljanju, širjenju glasbenega sveta, ki se zdi, da je še vedno “evropocentričen” ali da so se vse planetarno pomembne umetniške ideje rodile v Evropi, kar seveda ni res, le da je gravitacija glasbenega sveta k Evropi najbolj opazna. Ali pa je sama Evropa v tem smislu zaprta za “vse druge”, je vprašanje širših, ne le glasbenih tem.
Violinistka in dirigent
Na koncertu je bila v tem smislu simpatično opazovati njihovo interpretacijo že uvodne uverture k Mozartovi Figarovi svatbi. Mozartovemu duhu so se sicer približali, a je interpretacija te najboljše uverture na svetu (poleg Seviljskega brivca in Prodane neveste) imela premalo vznesene briljance, ki v bistvu poveliča celotno vsebino same opere in izbere najboljše od najboljšega, da je potem sam operni začetek, ki ga seveda tu ni bilo, čisto prozaičen. Opaziti pa je bilo veliko vnemo vseh glasbenikov, ki ni popustila vse do konca koncerta.
Še dodatek
Oboistka Gordana Josifova-Nedelkovska je bila odlično pripravljena in ima vse solistične atribute. Najbolj se je izkazala v kadenci v prvem stavku – Allegro spiritoso Haydnovega Koncerta za oboo v C-duru, a tudi v kadenci v tretjem – Rondo. Allegretto. Lahko bi rekli, da je dajala karakter celotnemu koncertu ob občuteni spremljavi dirigenta in v bistvu komornega orkestra. Makedonska muzikalnost, temperament, moč so bile opazne v vsakem taktu.
in divji konjski dir
Ampak stopnjevanje se je še napovedalo v drugem delu. Najprej v kar solidni izvedbi Haydnove Simfonije št. 88 z najbolj znanim (in pocukranim) četrtim stavkom Finale. Allegro con spirito, kjer se je orkester najbolj izkazal ali se z glasbeno snovjo poistovetil.
Nastop violinistke Ajman Musakajajeve je potem dal piko na i celotnemu koncertu in ga pripeljal do v začetku še neslutenega konca s stoječimi ovacijami in dvema dodatkoma, prvim kar dolgim za violino in orkester Introdukcija in Rondo Capriccioso, op. 28, Camilla Saint Saënsa.
Veselje po koncertu
Violinistka je bila solistka v zelo znanem, da ne rečem priljubljenem Mendelssohnovem Koncertu za violino v e-molu, op. 64 v treh stavkih: I. Allegro molto appassionato, II. Andante, III. Allegro non troppo – Allegro molto vivace.Tu je poskrbela za celovitost glasbenega podoživljanja in vtisa, z veliko samozavestjo, izkušnjami, pogumom, skorajda drznostjo glasbenice, ki z izkušnjami drži glasbeni svet v svojih rokah, od New Yorka do Pariza. Morda bi se kakšna fraza dala zaigrati mileje, ampak njej ustreza lastna prezenca kot smo jo doživeli sinoči.
Dirigent Gudni Emilsson je bil za sinočnji koncert pravšnji. Videti je bilo, da uživa na odru, tako kot svojo spodbudo z veseljem nastopanja po njem prevzamejo še vsi nastopajoči v orkestru.
Glasbeniki iz Kazahstana so bili po koncertu sami zelo zadovoljni in so se množično fotografirali v naši častitljevi Slovenski filharmoniji iz leta 1701. Če bi vedeli, da so tu nastopili take legende kot Kiril Kondrašin, Emil Gilels, Svjatoslav Richter, David Ojstrah… pa Claudio Abbado, Carlos Kleiber, Riccardo Muti…Morda pa so se pozanimali.
Za spomin
Marijan Zlobec