Multiinstrumentalist in multimedijski umetnik Lado Jakša je opoldan na svoj ali samo njemu lasten način predstavil letošnje udeležence že 25. mednarodne likovne kolonije Festivala Ljubljana.
Lado Jakša, vse fotografije Marijan Zlobec
Bistvo njegove predstavitve je avtorski pristop na podlagi videa in fotografije, snemanja kraja dogajanja in ustvarjanje celotnega ambienta ter temperamenta, ki poudarja umetnikovo, na koloniji le slikarsko ustvarjanje, od začetnih impulzov do končnih slik, ki smo jih v Viteški dvorani Križank že lahko občudovali na pravkar odprti razstavi. Glasba pa je čista improvizacija na več instrumentih v živo ob gledanju video portretov.
Tomo Vran
Umetniški vodja in selektor umetnikov vsakoletne mednarodne likovne kolonije Festivala Ljubljana Tomo Vran, sam sicer akademski slikar, je v nagovoru prehodil dolgo pot, na kateri so se predstavili umetniki iz skoraj vseh celin in nekateri postali svetovno znani. Zgotovil je, da je urbana likovna kolonija, kot je v Križankah sredi mesta težja kot nekje na podeželju, jer je več miru. Prav tako je menil, da izraz likovna kolonija ni najbolj pravi, saj gre za sodelovanje likovne umetnosti in glasbe, kot se vsak večer dogaja na 70. Ljubljana Festivalu. Primernejši bi bil naslov Likovna umetnost v glasbi ali Glasba v likovni umetnosti, saj gre za refleksije povezane s festivalom.
Udeleženci na odru
Letos se je s slikarskim izzivom, ki seveda ni slikarska ilustracija ambienta Križank, ampak prenos emocij iz Križank v svojo slikarsko poetiko in izpoved spopadlo osem umetnikov. Iz Avstrije je prišla Ute Aschbacher, ki se je z vso radostjo udeleževala koncertov in tako prvič videla celovitejši festivalski utrip in mesto kulture, manj samega turističnega vrveža, saj je bilo časa premalo.
Milena Gregorčič
Z Japonske je prišel Noriaki Sangava, iz Italije Enzo Valentnuz, iz Hrvaške Ana Grubić, iz Slovenije pa Milena Gregorčič, Ana Žerjal, Franko Vecchiet ter Peter Ciuha.
Franko Vecchiet
Zelo zanimiv je diptih, sestavljen iz dveh platen, kot povezana abstrakcija Milene Gregorčič, prav tako v bistvu kar slikarski triptih sicer znanega grafika Franka Vecchieta. Oba sta nekoč na koloniji že bila; Vecchiet se spominja da je bil na drugi.
Ana Grubić
Ana Grubić je upodobila svojo refleksijo na sodobni ples ali balet, Ana Žerjal pa z barvo ruja izbrala pozitivno razpoloženje, izraženo z besedo Trust.
Ana Žerjal
Abstrakcije Petra Ciuhe, Ute Aschbacher, Enza Valentinuza in Noriakija Sangawe so tako svojske in hkrati komplementarne, čeprav nastale “tu in zdaj”, da so v bistvu šolski primer individualnega mišljenja o umetnosti in njenega doživetja v strogo določenih in v za vse enakih pogojih. Prava antologija dneva,
Ute Aschbacher
Direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek se je vsem umetnikom in kuratorju ali selektorju zahvalil za njihovo umetniško ustvarjanje v okviru likovnih programov, med katerimi jih je nekaj še naštel in se bodo še dodatno zgodili v Križevniški cerkvi in v atriju v avgustu.
Enzo Valentinuz
Peter Ciuha
Noriaki Sangawa (desno) in japonski veleposlanik
Marijan Zlobec