Tanja Pak z razstavo Rêveries/Tja v Križevniški cerkvi

Tanja Pak z razstavo Rêveries/Tja v Križevniški cerkvi

V Križevniški cerkvi so sinoči ob veliki udeležbi ljubiteljev likovne umetnosti in Festivala Ljubljana odprli prav posebno razstavo izdelkov iz stekla, kot jih je ročno izdelala v Steklarni Rogaška oblikovalka Tanja Pak. Naslov razstave je Rêveries/Tja, kar ni pravi prevod francoske besede; Tanja Pak je v nagovoru omenila Prehajanja, v resnici pa gre za Sanjarjenja. Razstavo je uvodoma kot idealno za prostor Križevniške cerkve predstavil direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek, ki je po nastopu violinskega virtuoza in solista, profesorja Vasilija Meljnikova s Fratres slavnega estonskega skladatelja Arva Pärta še enkrat opozoril na izjemno akustiko v cerkvi, kar smo seveda v preteklih letih, bomo pa še letos, občutili na mnogih koncertih. Meljnikov je najpre nastopil pred glavnim oltarjem, v nadaljevanju kulturnega večera pa še na koru, ko je interpretiral Alessandra Marcella v priredbi Johanna Sebastiana Bach Adagio v d-molu BWV 974. Po končanem uradnem programu in ogledih razstave pa si je dal duška še z Ave Maria.

Sanjski beli oblaki Tanje Pak v Križevniški cerkvi, vse fotografije Marijan Zlobec

Tanja Pak je pripravila občuten nagovor, v katerem je izpovedala svoj umetniški credo s predstavitvijo razstave in njene geneze, zato je prav, da nekaj njenih misli obelodanimo.

Tanja Pak med nagovorom

Spoštovani in dragi gostje, dovolite mi, da prve besede namenim zahvali – Festivalu Ljubljana, za vabilo in prestiž, da s svojim delom ustvarim dialog s prostorom, ki sem ga občudovala od svojih mladih študijskih let.

Za prestiž in darilo, da postanem del Festivala.

Temu bi rada dodala zelo osebno zahvalo Festivalu Ljubljana in direktorju, da počno, kar počno, z ljubeznijo, vztrajnostjo in trmo, da prinašajo v naš prostor visoko svetovno kulturo, in da so vztrajali tudi v časih, ko se je to zdelo nemogoče. Spomnim se, kako sem v koronskem obdobju jokala na koncertu orkestra milanske Scale, ko sem se zavedela, kako lačna sem bila te lepote, o kateri so že stari Atenci verjeli, da dela ljudi boljše, lepše, strpnejše. Danes to še tako potrebujemo.

Biser

Ko sem pri zahvalah: vse ideje ostanejo ideje in vsi oblaki zgolj oblaki, če ni ljudi, ki jih pošljejo pod nebo. Tehniki Festivala Ljubljana so eni najbolj potrpežljivih, vztrajnih, prijaznih in zverziranih v reševanju izzivov. Še misel ali dve k postavitvi bi dodala.

Rêveries/Prehajanja nastajajo že leta. Spočel jih je naključen ogled video klipa Maje Pliseckaje, ki pleše Umirajočega laboda na glasbo Camilla Saint – Saënsa. Neizmerna milina in lahkotnost sta me ganili, da od takrat v ateljejih v Ameriki, Franciji in Zagrebu, iščem način, kako idejo krhkosti in navidezne lahkosti, breztežnosti, prenesti v prostor, v materijo, ko ta skoraj izgine in za njo ostane skorajda samo misel, samo občutek iti, uiti, iti čez, odsanjati. Ne biti tukaj in ne še čisto tam.

Beli oblaki

Morda je moje zavedanje sveta le odsev, morda ulovi le nekaj, kar ni tam, še ne, ali pa je nekje drugje, drugačno od tega, kot živi v meni. So resničnost le zabrisujoče se meje med enim in drugim, ko ni več Tukaj in Tam, ampak samo še Med ? Kje potem smo? Tukaj, tam? Ali je naša sled resnična, ali je naše bivanje za vse enako oprijemljivo

Darko Brlek in Tanja Pak

Vem, da enake izpovedi iščemo tako v likovnosti, v besedah in v glasbi, zame je vse to vedno en sam preplet, ko se steklo prelije v svetlobo, ta v besedo, ki se izteče v glasbo in ta spet poboža svetlobo v steklu…

Glasba Arva Pärta, ki jo je pravkar interpretiral ljub prijatelj, profesor Vasilij Meljnikov, je pravzaprav del mojih izpovedi v materialu, nikakor ne samo spremljava… in Vasilijeva interpretacija Bach – Marcellove Veneziane je prav tako samo druga oblika iskanja po istih temah…

Ne bi vas rada pretirano obtežila z obiljem besed. Dobrodošli med sanjami v steklu in lep večer vam želim.

Vasilij Meljnikov pred glavnim oltarjem

Tanja Pak je po diplomi iz industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani magistrirala iz umetnosti na Royal College of Art v Londonu leta 1996. Na ALUO predava kot redna profesorica in od leta 2009 vodi smer steklo in keramika. Ustvarjalno se posveča kiparstvu, prostorskim umetniškim postavitvam in oblikovanju uporabnih steklenih predmetov. Razstavlja po vsem svetu. Njena dela so objavljena v mednarodnih publikacijah in so del javnih in zasebnih zbirk. Nagrajena je bila s številnimi mednarodnimi rezidencami, med drugim v Corning Musem of Glass, Creative Glass Center of America in Pilchuck v ZDA ter Musée du Verre v Franciji. Za svoje delo je prejela nekaj mednarodnih nagrad, med njimi Red Dot Honourable Mention Design Award za delo v oblikovanju in posebno nagrado za umetniško delo Arte Laguna Prize. Njeno delo je bilo štirikrat uvrščeno med sto najvplivnejših del v steklu v letnih izborih ameriške strokovne publikacije New Glass Review in je bilo med finalisti na Kanazawa International Exhibition, European Glass Context in drugih natečajnih razstavah. Vabljena je bila na pomembne mednarodne kurirane razstave, med njimi International Invitational v Habatat Gallery in Chroma Culture v Bullseye Gallery v ZDA, Venice Glass Week Hub v Benetkah, European Glass Context v ArtMuseum Bormholm in Inspired by Nature v Hempel muzeju na Danskem, Collect v Sommerset House v Londonu in druge. Dela v svojem studiu v Ljubljani.
V umetniških delih zadnjih let raziskuje predvsem občutke osamljenosti in samosti, pri čemer izpostavlja iskanje bližine, krhko naravo medsebojnih vezi in razmerij, ob tem pa izmuzljivost naše celosti.

Vasilij Meljnikov

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: