V Galeriji Parter v Cukrarni so pšravkar odprli samostojno razstavo Mete Grgurevič kot nadaljevanje programske sheme z izhodiščem v konceptu »en prostor – en umetnik – en projekt«. Razstava z naslovom Praskanje za zlatom je pustolovska zgodba o sodobnem alkimizmu. Prikazujejo jo objekti in pripovedujejo naratorji. Šestdelna postavitev je odsev umetničinega zanimanja za človeško odgovornost do družbenega in naravnega okolja – ne nazadnje tudi z izbiro zlata, katerega lastnost je, da je neuničljivo, ne glede na to, kako zahtevno je priti do njegovega elementarnega stanja. Avtorica razstave je Alenka Trebušak.
Praskanje za zlatom risba Meta Grgurevič
Ustvarjanje Mete Grgurevič združuje znanje s področja mehanike in elektronike s poljem sodobne umetnosti. Umetnica že od leta 2013 svoje zanimanje za sisteme, ki se gibljejo ali izrabljajo svetlobne učinke za vzpostavljanje iluzije gibanja, prevaja v kinetične objekte. Njeni mehanizmi so včasih na prvi pogled videti kot rekonstrukcije strojev iz antike, ali pa nas z vrtečimi se zobniki spominjajo na čas industrijske dobe in se pogosto poigrajo z našim dojemanjem časa in prostora. Pri drugih spet uporabi gibanje, vendar ga uprizori kot časovno dimenzijo – ti mehanizmi nihajo med preteklostjo in prihodnostjo. Pri tretji vrsti pa gre za objekte z ukrivljenimi zrcali, ki odpirajo pogled v popolnoma nove prostore, medtem ko se predmet znotraj njih z ozirom na gledišče opazovalca nenehno spreminja. Prav ta način je umetnica uporabila za prikaz pol milimetra velikega zrna zlata, s katerim se začne predstavitev njenega najnovejšega razstavnega projekta Praskanje za zlatom.
Meta Grgurevič zadovoljna na razstavi, foto Marijan Zlobec
Iskanje koščka zlata že arhetipsko v sebi nosi pustolovsko zgodbo, polno dramatičnih preobratov, vzponov in padcev, pridobitev in izgub. Zgodba projekta Mete Grgurevič pa je aktualna zgodba o iskanju zlata, je zgodba o sodobnem alkimizmu, kjer vsak izmed šestih objektov instalacije govori o delčku umetničine izkušnje znotraj procesa pridobivanja zlata, pri čemer je vlogo »rudnika« odigralo več sto odsluženih mobilnih telefonov.
Vadbeno kolo za hrčke v človeških dimenzijah predstavlja središčno mesto postavitve – hoja po kolesu sproži njegovo delovanje, vrtljaji pa prek verige in zobnikov poganjajo kinetični kip, mehansko roko, ki izpisuje besedo »delo«. Neskončni vrtljaji hrčkovega kolesa gledalca spomnijo na zgodovino mehanizmov za izkopavanje ali izpiranje zlata, na težavne, včasih nehumane okoliščine, praviloma stalne spremljevalke zlatokopov, predstavljajo pa tudi začasno vzpostavitev manufakture v Cukrarni in številne delovne ure, porabljene za razstavljanje mobilnih telefonov. Če sta hrčkovo kolo in mehanska roka aluzija na razčlovečenje delavcev, vpetih v neskončen proces dela in ujetih v doseganje normativov, je četrti del instalacije, pisalni stroj, ki izpisuje številke – začenši pri milijonu gramov rude, kolikor je treba izkopati za pridobitev šestih gramov zlata – počlovečen. Programiran je namreč tako, da se med štetjem, čisto po človeško, zmoti. In štetje se ponovi, od začetka.
Zrnce zlata, težko 35 miligramov, je umetnica pridobila iz starih, poškodovanih mobilnih telefonov, saj prav vsako elektronsko vezje vsebuje nekaj miligramov zlata. S kemičnimi postopki ga je obdelala in tako ločila od nečistoč. Različne faze raztapljanja vezij so prikazane v petem objektu, medtem ko obiskovalca skozi postopek pridobivanja zrna popelje naratorka z opisom, pripravljenim na osnovi umetničinega dnevniškega zapisa. Čeprav je pripoved obogatena s številnimi konkretnimi podatki in kronološkim pregledom postopka, se 35 miligramov težko zrnce zlata zaradi postavitve med ukrivljenimi zrcali izmika našemu pogledu.
Meta Grgurevič, foto Marijan Zlobec
V razstavnem projektu Mete Grgurevič gre v prvi vrsti iskati željo po procesualnem in performativnem raziskovanju tistega, kar se skriva pod površino. Ta se kaže v njenem seciranju značilnosti posameznih komponent, njihovih materialov ter oblik in funkcij. Hkrati njeni mehanizmi praviloma vsebujejo človeški faktor: lahko, da ga potrebujejo za zagon in delovanje ali pa je prisoten zgolj v obliki namiga na različne načine vpetosti človeka v proizvodni proces. (Po tiskovnem sporočilu).
Za gram zlata je bilo telefonov premalo
Zlato iz starih telefonov se je bolj ali manj izgubilo, ali pa ga je bilo manj od pričakovanj
Vadbeno kolo za hrčke v človeških dimenzijah
Pisalni stroj, ki izpisuje številke
Prostorska skulptura, ki leze proti koncu, ko bo preštela potrebno rudo za pridobitec 6 gramov zlata
Kdaj bo konec ?
Božje oko
Razstava bo v Cukrarni na ogled do 28. avgusta 2022.
Marijan Zlobec