Festival Svetlobna gverila bodo v 16. izdaji zaznamovale Sence in refleksije. Program je bil oblikovan z mislijo na aktualni čas, ki zahteva poglobljeno motrenje nas samih in naše okolice. Kuratorka festivala je Katarina Mirović, kustos Galerije Vžigalica pa Jani Pirnat. Razstavo in festival bodo odprli v Galeriji Vžigalica in na drugih lokacijah po Ljubljani v ponedeljek, 23. maja, ob 21.30.
Svetlobna gverila 2022
Program letošnje Svetlobne gverile je bil oblikovan z mislijo na aktualni čas, ki zahteva poglobljeno motrenje nas samih in naše okolice. Umetnost od nekdaj nastavljala zrcalo zunanjemu svetu in tudi na pričujoči festivalski ediciji lahko srečamo vrsto projektov, ki tako ali drugače reflektirajo aktualni trenutek ter raziskujejo njegove politične ali socialne implikacije, po drugi strani pa se podajajo v izrazito subjektivno zastavljene komentarje osebne oziroma družbene stvarnosti. Aluzije na bližnjo in daljno preteklost se kot sence iz davnine razlivajo po sedanjosti in nas kot gledalce nagovarjajo z različnimi zgodbami, ki se dotikajo naših čustev in razuma.
Jaka Komac: _podatkovnasenca, svetlobna instalacija na Trgu Francoske revolucije
Skupinska razstava v Galeriji Vžigalica prinaša nove produkcije domačih umetnikov Stran22, Andreja Štularja in Janeza Grošlja ter Ane Karlin, ki se jim pridružujeta gosta iz tujine Erik Mátrai in Moritz Wehrmann.
Andrej Štular in Janez Grošelj – Mesto – skica
Interdisciplinarni kolektiv Stran 22 predstavlja novo instalacijo Ambigram. Projekt, ki temelji na principu camere obscure, že z samim naslovom implicira določeno dvoumnost, ambigviteto podobe, ki se prelamlja in gledalca tako vpelje v svet med navideznostjo in resničnostjo.
Erik Mátrai -Turul
Madžarski umetnik Erik Mátrai je s projektom Turul poustvaril istoimensko božansko ptico, ki nastopa v madžarski mitologiji. Projekt se na ironičen in kritičen način odziva na sprego visokotehnoloških nadzornih orodij in predmodernih političnih teženj, ki v marsikateri deželi odločno oblikujejo aktualno družbeno stvarnost.
Ana Karlin – Disociacija
Projekt Disociacija Ane Karlin izhaja iz raziskovanja in tematiziranja človekove fizične podobe kot ključnega elementa, ki določa posameznikovo identiteto. Umetnica s pomočjo svetlobe manipulira z gledalčevim odsevom in posledično ustvarja nove oblikovne in pomenske plasti avtoportreta.
Svetlobna gverila 2022
Sorodne poudarke pri raziskovanju človekove fizionomije najdemo tudi v projektu nemškega umetnika Moritza Wehrmanna. Projekt z naslovom Alter ego zahteva dva gledalca, katerih podobi se ob samoopazovanju poenotita in postaneta eno, s čimer se ustvarja nenavadna potujitev. Delo tako ustvarja občutek izgube lastnega jaza (identitete), osamitve in hkrati popolne empatije do Drugega.
Moritz Wehrmann – Alter ego
Pod projekt z naslovom Mesto – skica se podpisujeta Andrej Štular in Janez Grošelj. Avtorja sta zasnovala celostni prostorski ambient s številnimi detajli, kamor se med statične podobe vrinja niz gibljivih elementov in vsakovrstnih strojnih mehanizmov, ki gledalcu s pomočjo svetlobe, senc in zvoka pričarajo dinamično kakofonijo sodobnega mesta.
Matjaž Brulc (Iz tiskovnega sporočila)
Stran 22 – Ambigram, svetlobna instalacija
Ob osrednji festivalski razstavi v Galeriji Vžigalica se obeta tudi serija svetlobnih postavitev na zunanjih površinah v neposredni okolici galerije in izbranih lokacijah po Ljubljani.
Zemljevid lokacij Svetlobne gverile po Ljubljani
Svetlobno instalacijo na Trgu Francoske revolucije pred Galerijo Vžigalica bo pripravil Jaka Komac. Je študent smeri konceptualizacije prostora na Akademiji za Vizualne umetnosti (AVA). Z instalacijami, scenografijami, videom in glasbo raziskuje odnos do trenutnih in potencialnih socialnih situacij, ki se vzpostavljajo ob stiku virtualnega sveta s fizičnim. Od 2019 sodeluje v performativnem kolektivu I Did What I Did (IDWID). Premierno so se predstavili na festivalu Ukrep 2021 (Plesni Teater Ljubljana) s plesno-gibalno predstavo Dimenzije stika.
“Interaktivni vizualni projekt _podatkovnasenca naslavlja neizmerne sledi podatkov, ki jih nenamerno in neprestano puščamo z našim gibanjem po digitalnih svetovih. Vizualna reprezentacija projekta temelji na naboru podatkov, prejetih s senzorji gibanja, ter simulira kratkotrajno relevantnost podatkov, preden se izgubijo v masovni, homogeni celoti. Z javno projekcijo skupka podatkov na tristranske oglaševalne panoje se poudarja vprašanje o varovanju podatkov v digitalnem okolju, čeprav je projekcija vizualno jasno odtujena od izvora podatka.” (Jaka Komac)
Marijan Zlobec