Razstava ‘Plečnikovi spomeniki narodnoosvobodilnemu boju’, ki je na ogled na Gallusovem nabrežju v Ljubljani, ponuja vpogled v Plečnikov opus oblikovanja spominskih obeležij in spomenikov posvečenih padlim v drugi svetovni vojni v prestolnici in drugih krajih po Sloveniji. Uvodni tekst kustosinje Ane Porok dopolnjuje 15 fotografij priznanega arhitekturnega fotografa Mirana Kambiča. Razstavo si ogleduje veliko domačinov, pa tudi tujih turistov, ki jih je v Ljubljani v teh dneh vse več.
Razstava na Gallusovem nabrežju, vse fotografije Marijan Zlobec
Arhitekt Jože Plečnik je del svojega ustvarjalnega opusa namenil tudi oblikovanju spomenikov, med njimi najobsežneje prav spominskim obeležjem in spomenikom, posvečenim padlim v drugi svetovni vojni, ki jih je začel ustvarjati na pobudo takratnega ministra za prosveto Ferda Kozaka.
Spomenik NOB v Trnovem, 1954
Tema spomenika narodnoosvobodilnemu boju je v tem času postala ena od osrednjih nalog njegove šole na Fakulteti za arhitekturo, vrsto spomenikov je zasnoval prav s pomočjo svojih študentov. Kot zaveden Slovenec je poudarjal narodno samobitnost in podpiral Osvobodilno fronto, druga svetovna vojna pa ga je osebno zelo prizadela.
Spomenik žrtvam druge svetovne vojne, pokopališče v Štepanji vasi, Ljubljana, 1950
V Plečnikovem kabinetu na fakulteti med drugim še danes visi spominska plošča v vojni padlim študentom, ki jo je Plečnik oblikoval leta 1946.
Spomenik Osvobodilni fronti, Ljubljana, 1951
V Plečnikovem opusu je skupno kar 25 izvedenih spomenikov in obeležij NOB; pet jih stoji v Ljubljani, ostale pa najdemo po vsej Sloveniji, od Vipave do Črne na Koroškem. Za Plečnika je bilo znano, da je načrte izdeloval brezplačno, in tako je imel seveda veliko prošenj. Naročniki projektov – po večini so bili to okrajni odbori zveze borcev – so se Plečniku in študentom, ki so pomagali pri delu, oddolžili s kakšno domačo žganico, vinom, krompirjem, drvmi ali premogom.
Spominska plošča, posvečena ustanovitvi glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, Vodnikova 27, Ljubljana, 1953
Plečnikove spomenike NOB lahko tipološko razdelimo na štiri zvrsti, vse pa odlikujejo izvirnost, inovativnost v formi, uporaba največkrat lokalnih materialov, pa tudi posebna pozornost pri načrtovanju njihove umestitve v prostor. Pri njihovem snovanju je Plečnik uporabljal izključno arhitekturne elemente, tedanje uradne simbole, predvsem peterokrako zvezdo, je vanje umeščal v podrejenem kontekstu.
Razstava
Največkrat so bili izvedeni Plečnikovi spomeniki v obliki stebra ali slopa, ki se po vsebini navezujejo na ljudska znamenja iz preteklosti. Tu je prepoznati večji delež dela študentov, saj gre za razmeroma nezahtevne naloge, poznamo tudi več različic ene rešitve.
Plečnikov spomenik žrtvam vojne, detajl, Trnovo, Ljubljana, 1954
Druga zvrst so spomeniki v obliki pokritih lop, pri čemer gre za preoblikovanje predvojnih kapelic ali pa celo za obliko mavzoleja.
Spomenik ženskim demonstracijam v parku Zvezda, 1953
V tretjo zvrst sodijo spomeniki v obliki vodnjaka; teh je bilo izvedenih le malo, veliko jih je ostalo v načrtih. V osnovi gre za vodnjak sredi naselja, s simbolnim pomenom žive vode kot živega spomina.
Zagotovo najzanimivejši so najbolj izvirni Plečnikovi spomeniki, ki nimajo predhodnikov v preteklosti. Pri njih gre za uporabo čistih arhitekturnih elementov: valja, kocke, kvadra, krogle. Eden najizvirnejših stoji blizu Plečnikove hiše v Trnovem; v eni od njegovih oblikovnih rešitev je Plečnik na spomenik zapisal: »Bo že koko, še zmeri je blo«. (Po tiskovnem sporočilu)
Plečnikov spomenik NOB, Golo nad Igom, 1951
Plečnikov spomenik NOB v Dragi pri Begunjah
Plečnikov spomenik padlim v drugi svetovni vojni v Bizoviku, 1952
Plečnikov spomenik NOB, pokopališče v Ribnem pri Bledu, 1947
Plečnikov spomenik NOB v Litiji, 1951
Plečnikov spomenik žrtvam druge svetovne vojmne v Dolenji vasi v Selški dolini, 1950
Plečnikov spomenik NOB, partizansko pokopališče, Zgornje Gorje pri Bledu, 1951
Marijan Zlobec