Kocka je padla, čeprav smo na razplet vrtenja rulete, imenovane nova streha v Poletnem gledališču Križanke, čakali kar šest let. Nihče ne bi takrat, ko se je zgodila nesreča z močnim majskim snegom, ki je uničil tedanjo razpeto platneno streho, pomisli, da bo za popravilo škode potrebno toliko naporov, spreminjanj načrtov, ovir, neizdaj gradbenih dovoljenj, novih idej, zamisli in seveda končnih realizacij. Sinoči pa se je vendarle zgodil prvi javni kocert pred polnim avditorijem okrog 1200 poslušalcev in gledalcev.
Zoran Jankovič, vse fotografije Marijan Zlobec
Uvodoma smo slišali, da je danes praznik Ljubljane, da praznujemo dan zmage, dan Evrope, pa 150. obletnico rojstva arhitekta Jožeta Plečnika in 70 let Festivala Ljubljana.
Darko Brlek
Direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek je omenil, da smo bili šest let brez strehe v Poletnem gledališču, sedaj se bo potrebno privaditi na novo akustiko, hkrati pa je izrazil upanje, da bo med kulturnimi prireditvam čim manj neviht. Zahvalil se je vsem, ki so prispevali k realizaciji strehe, pa tudi povabil na vse prireditve 70. Ljubljana Festivala; na večino prireditev v Križankah in one, ki bodo v Cankarjevem domu. Še posebej se je zahvalil MOL z županom Zoranom Jankovićem, brez česar nove strehe ne bi bilo.
Zoran Janković, Darko Brlek in napovedovalka Tajda Lekše
Zoran Janković je z odra spregovoril v svojem optimističnem slogu. Spomnil je, da se v Evropi samo dva festivala lahko primerjata z ljubljanskim. O sami gradnji strehe pa je dodal podrobnost, da niso dobili dovoljenja za vpetost strehe v sosednjo zgradbo (šole), zato so se odločili za statičnost in neodvisnost. Dodal je, da se bo ob prvem dežju videlo, kako streha deluje in bodo spustili še stranske zavese. Posebej se je zahvalil arhitektu Petru Gabrijelčiču, (ki je bil v avditortiju), in Zavodu za spomeniško varstvo RS.
Patrik Greblo in Simfoniki RTV Slovenija
Tajda Lekše je spretno vodila neprekinjen program kot nekakšen potpuri z različnimi nastopajočimi in žanri. Koncert je bil predstavljen kot “koncert presenečenja”, zato nismo dobili natisnjenega programa, ampak smo za posamezne točke izvedeli sproti iz napovedovalkinih ust.
Simfoniki RTV Slovenija
Uvodoma smo poslušali Ljubljanske razglednice z miksanimi melodijami Bojana Adamiča, Mojmirja Sepeta, Jureta Robežnika in Atija Sossa, kar je vse skupaj aranžiral Sepe. Dirigiral je Patrik Greblo.
Vlado Kreslin je bil prvič na odru brez kitare
Prihod Vlada Kreslina brez kitare na oder in ob spremljavi Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščline, ki poje neprekinjeno že 78 let, se je zdel pomanjkljiv. Njegova Zakartana ura je sicer splošno znana, a Vladu enostavno manjka njegova črna kitara, četudi nanjo ne bi solistično igral, ampak samo kot spremljavo, če je že glavno vlogo prevzel orkester, Simfoniki RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Simona Krečiča. Kasneje je nastopil še enkrat (brez kitare) z Od višine se zvrti Aleša Klinarja.
Oto Pestner
Slavni Oto Pestner je na koncertu nastopil dvakrat; najprej s potpurijem hitov Ota Pestnerja: Vse je lepše, ker te ljubim, Trideset let, Vem, nekje živeti mora, Mati, bodiva prijatelja, Tvoje solze. Drugič je stopil na oder s popularno Vrača se pomlad.
Nabar in Elvira Hasanagić
Morda je bila presenečenje izvedba slavne Barcelone Freddia Mercuryja z Elviro Hasanagić in Omarjem Naberjem. Bila sta odlična pri vokalnem približku izvirnih pevcev na otvoritvi olimpijskih iger v Barceloni: sopranistki Montserrat Caballe in Freddiu Mercuryju, le da sta pevca na stadionu imela vsekakor pristnejši in vsebinsko poudarjen ambient enkratnega svetovnega olimpijskega dogodka.
Slovenski oktet
Slovenski oktet je zapel samo slavno Nocoj pa, oh, nocoj z odličnim solom tenorista Roka Ferenčaka. Peli pa so vsak s svojim mikrofonom v rokah, kar postavlja vprašanje, ali je to dobro.
Baletni par iz Ukrajine
Veliko pozitivno presenečenje je bil dvakratni nastop ukrajinskega baletnega para Anastazije in Denisa Matvijenko, ki je spričo vojne v Ukrajini zapustil Marijino gledališče v Sankt Peterburgu in se zatekel v Maribor, kjer sta sedaj člana solističnega baletnega ansambla SNG. Najprej sta nastopila v balkonski sceni iz baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, zatem pa še v Labodjem jezeru Petra Iljiča Čajkovskega. Obakrat je dirigiral Simon Krečič. Plesala sta v pokritem prostoru za orkester, kar pomeni, da bo na podobnih koncertih še veliko možnosti tudi za druge ali drugačne plesne nastope. Test je bil odličen. Malo manj sem bil zadovoljen s samimi finesami glasbene spremljave, ki bi terjala večjo intenzivnost igranja glasbenikov v orkestru. Res pa je, da gre tudi za test ozvočenja, ki še ni bilo povsod izenačeno in bo treba vse s posnetkov še analizirati.
Nuška Drašček
Mezzosopranistka Nuška Drašček je v zadnjih letih redno na odrih; enostavno se znajde povsod in v vseh pevskih žanrih. Najprej smo poslušali Medley iz muzikalov: Tonight, Oh, what a beautiful morning in I could have danced all night v aranžmaju Jožeta Privška.
Elvira Hasanagić in Gregor Ravnik
Posebno uspešen je bil solistični nastop tenor saksofonista Lenarta Krečiča v skladbi 41 stopinj vročine Bojana Adamiča z Big Bandom RTV Slovenija, ki je drzno, temperamentno skladbo spremljal z naravnost naelektreno izraznostjo. Potrdil je svojih pet minut slave, kot se reče.
Lenart Krečič
Nuška Drašček in Gregor Ravnik
Nuška Drašček je z Gregorjem Ravnikom zapela še Amigos para siempre A. W. Webberja v aranžmaju Patrika Grebla, potem pa se je Ravniku pridružila Elvira Hasanagić s Time to say goodbye, da bi Nuška Drašček zaključila večer s Sepetovo popevko Ko gre tvoja pot od tod.
Sklepni aplavz
Aplavz na koncu koncerta je bil dolg in občinstvo je pokazalo, da se bo v ta novi ambient rado vračalo.
Marijan Zlobec