Festival Ljubljana je v minulih dneh imel dve odmevni tiskovni konferenci v tujini. Najprej se je predstavil v Zagrebu, sredi tedna oziroma 5. maja pa še na Dunaju, in sicer v prestižnem kompleksu Musikverein oziroma v novi Bösendorferjevi dvorani. Kot gostja je nastopila slovenska pianistka Katja Sinkovič z dvema Etudama pred kratkim preminulega slovenskega skladatelja Janeza Matičiča.
Festival Ljubljana na Dunaju s potico, foto FB
Na dunajski predstavitvi jubilejnega 70. Ljubljana Festivala so sodelovali slovenski veleposlanik na Dunaju, njegova ekselenca Aleksander Geržina, predstavnik Dunajskih filharmonikov Michael Bladerer in umetniški vodja ter direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek.
Michael Bladerer, Darko Brlek in Aleksander Geržina na Dunaju
Prvi je spregovoril in vse prisotne na tiskovni konferenci in hkrati kulturnem dogodku pozdravil slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina in poudaril namen prvega srečanja na Dunaju, kjer bi v tako močnemu dunajskem okolju in resnemu občinstvu predstavili ljubljanski poletni festival, ki počasi prihaja v salzburško senco z odličnimi orkestri, dirigenti, solisti. Posebej je predstavil predstavnika Dunajskih filharmonikov Michaela Bladererja kot hišnega zastopnika kompleksa Musikverein in druge goste, med njimi Aljaža Ariha, voditelja SKICA – Slovenski kulturno-informacijski center Avstrija, slovenskega arhitekta na Dunaju Borisa Podrecco, predstavnike dunajskega kulturnega življenja, veleposlaništva in seveda novinarje.
Geržina je predstavil slovensko pianistko Katjo Sinkovič, ki je po ljubljanski Akademiji za glasbo nadaljevala študij na Univerzi na Dunaju pri profesorju Noelu Floresu in Michaelu Kristu ter Silviji Zilberstein. Posebej je seveda poudaril zadovoljstvo, da bomo letos na festivalu v Ljubljani ponovno gostili Dunajske filharmonike. Geržina je še posebej poudaril svoje osebne odnose in stike z Dunajskimi filharmoniki, ko so gostovali na Ljubljana Festivalu leta 2012 ob dvajsetletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Avstrijo in Slovenijo. Tedaj je bil dirigent Simon Rattle. Njihov koncert je bil takrat otvoritveni, letošnji pa bo zaključni. Povedal je, da so hitro našli skupni jezik in datum koncerta, spomnil pa je, da smo z Avstrijo sosedi in bomo kot taki ostali še tisoč let. Letošnji koncert bo zaznamoval tridesetletnico diplomatskih odnosov med državama.
Pianistka Katja Sinkovič med igranjem Etud Janeza Matičiča
Predstavnik Dunajskih filharmonikov Michael Bladerer je uvodoma omenil, da je Slovenija srečna dežela, ker ima ambasadorja, ki je tako vključen v glasbo, da redno prihaja na koncerte Dunajskih filharmonikov in jih obišče tudi v pisarni, da bi jih povabil na koncertno gostovanje v Ljubljano, kar je za njih presenetljivo.
Spregovoril je o finskem dirigentu Esi-Pekku Salonenu in pomislil, da bi bilo dobro v program uvrstiti še finsko glasbo. V programu je še posebej poudaril Sibeliusovo Drugo simfonijo, ki je ena izmed njegovih najljubših, čeprav je ne izvajajo pogosto. Morali bi jo z dirigentom Marissom Jansonsom, a je medtem že umrl. Tako bo v Ljubljano z Dunajskimi filharmoniki prišel, kot rečeno, Esa Pekka Salonen. Bladerer je povedal, da Sibeliusove Druge simfonije v času, ko je sam član orkestra Dunajskih filharmonikov, še ni bila na programu, tako da jo bodo prvič izvedli poleti v Ljubljani. Omenil je tudi solista, pianista Rudolfa Buchbinderja, ki bo v Ljubljani nastopil z Dunajčani z Ravelomim Koncert za klavir in orkester v G– duru. Poudaril je, da je zelo vesel ljubljanskega koncerta, ker postajajo sosednje države vedno bolj pomembne, kar smo videli v obdobju pandemije in omejenih potovanj, ki pa so bila lažja za sosede. Vsekakor je lažje najti avtobuse za pot v Ljubljano kot potovati v ZDA. Spomnil je, da so tako igrali v Pragi, Bratislavi, Budimpešti. Poudaril pa je še, da bi morali pogosteje igrati tudi v Ljubljani. Tako je omenil možnost, da bi Dunajski filharmoniki v Ljubljani nastopili vsako drugo leto. Čas Ljubljana Festivala se jim zdi dober, (ker je možno tu nastopiti po koncu Salzburškegi slavnostnih iger in na poti v Luzern). Sam je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo do tega prišlo.
Darko Brlek in ambasador Aleksander Geržina med pozdravnim nagovorom
Darko Brlek je podrobneje predstavil program jubilejnega sedemdesetega festivala in omenil, da prihajajo Dunajski filharmoniki v Ljubljano na koncu festivala, na sam festival drugič, sicer pa so že nastopali v okviru pogramov Cankarjevega doma.
Jože Anderlič, Darko Brlek, Boris Podrecca in Aleksander Geržina na veleposlaništvu, foto FB
Darko Brlek in ambasador Aleksander Geržina
Darko Brlek je rekel, da bi bilo preveč pogumno Ljubljana Festival primerjati s Salzburgom, še posebej če pomislimo na tamkajšnji festivalski proračun. To je popolnoma druga zgodba. Je pa Ljubljana Festival prišel do tiste točke, ko že lahko predstavlja svoj program v drugih državah; v Italiji, na Hrvaškem, v Avstriji, niso pa še bili na Madžarskem, a načrtujejo pot tudi tja, v Budimpešto. Zakaj ? Ker je Ljubljana Festival večji od samega mesta Ljubljane. Ima okrog 90 dogodkov v dveh mesecih in pol. Pripravlja jih za pet milijonov ljudi, čeprav je Slovencev samo dva milijona.
Michael Bladerer in Darko Brlek
Goste namreč prihajajo še iz Italije, Avstrije, Hrvaške, pa tudi drugih evropskih držav in celin. Poudaril je tudi dobro kulinarično in turistično ponudbo Ljubljane ter nižje cene (od avstrijskih), tako da je Avstrijce povabil, naj kar pridejo poleti v Ljubljano.
Po teh uvodnih besedah je podrobneje predstavil posamezne programe, dogodke, glasbene osebnosti, začenši s Poletno nočjo na Kongresnem trgu 21. junija s popevkami samo slovenskih avtorjev (s poudarkom na piscih besedil). O Kongresnem trgu je povedal, da je bil zadnja leta zelo uspešno prizorišče ljubljanskega poletnega festivalskega dogajanja. Še posebej je poudaril, da so v zadnjih dveh letih tu nastopila vsa največja glasbena imena, ker je bilo povsod drugod njihovo nastopanje onemogočeno, tu na odprtem pa so lahko.
Brlek je na kratko predstavil tudi zgodovino festivala, ki je začel delovati po drugi svetovni vojni in postal član festivalske družine.
Med dogodki je poudaril sijajno zasedbo v Verdijevem Requiemu (Stojanova, Garanča, Popov, Zanellato), pa povedal, da v Ljubljani delujeta dva odlična simfonična orkestra: Simfoniki RTV Slovenija in Slovenska filharmonija, ki bosta nastopila tudi na Ljubljana Festivalu. Imamo pa tudi Opero in balet SNG s svojim orkestrom, Big Band RTVS, Orkester slovenske policije… Spomnil je, da je v Ljubljani v sezoni 1881/1882 dirigiral Gustav Mahler.
Brlek je vsaj po naslovim predstavil številne dogodke, med njimi gostovanje Bejart Balleta iz Lozane, Berliozovo Faustovo pogubljenje z dirigentom Charlesom Dutoitom, Baletni večer Edwarda Cluga, pa slavnega igralca Johna Malkovicha posvečen glasbenim kritikom (najbolj neumnim zapisom). Sledil bo koncert Mladinskega korkestra Luigija Cherubinija z njegovim ustanoviteljem Riccardom Mutijem, pa gostovanje Mariborske Opere SNG z Bizetovo Carmen. Pri tem je omenil, da Mariborska opera redno nastopa na mednarodnih gostovanjih, med njimi na Japonskem, Kitajskem in v Južni Koreji.
Brlek je omenil veliko število komornih koncertov, mojstrskih razredov in koncertov, delavnic za mlade, gostujoče profesorje.
Med avgustovskimi dogodki je Brlek najprej omenil gostovanje Orkestra Zahodno – vzhodni divan z Danielom Barenboimom ter na drugem koncertu še s pianistom Lang Langom.
Kot kontrast za mlade pa je omenil izvedbo Gospodarja prstanov in Hobita ter koncert Čarobne glasbe iz Harryja Potterja. Sledil bo koncert Simfoničnega orkestra iz Pittsburgha z dirigentom Manfredom Honeckom in solistko, poianistko Helene Grimaud. Ona bo izvedla isti Ravelov koncert kot kasneje Buchbinder z Dunajskimi filharmoniki. Brlek je sicer pšopvedakl, da je želel spremeniti en koncert, a ni uspel, potem pa je pomislil, da je to izziv. Tu bomo slišali isti koncert z dvema fantastičnima orkestroma in prav takima pianistoma, (pa še klavirski koncert, ki ga redkeje slišimo na koncertnih odrih pri nas).
Brlek je potem omenil gostovanje slavnega tenorista Juana Diega Floreza z dirigentko Oksano Lyniv, seveda Ano Netrebko in Jusifa Ejvazova z dirigentom Michelangelom Mazzo, pa Placida Dominga, ki bo pel špansko zarzuelo, pa Londonski kraljevi filharmonični orkester z Vasilijem Petrenkom ter odličnima solistoma violinistko Lano Trotovšek in violistom Maximom Rysanovom. Posebej je omenil še crossover glasbenika Vlada Kreslina, ki prihaja iz majhnega kraja Beltinci v Prekmurju. Nastopa že na 31 festivalu. Posebej je omenil še dva koncerta skupine Laibach s svetovno premiero Alamuta. Pri tem je omenil goro Alamut in Bartolov roman Alamut ter glasbo, ki je nastala po teh motivih. Sodeloval bo dirigent Navid Gohari iz Irana. Omenil je tudi nastop Slovenskega okteta in ga predstavil kot jubilanta – 70. letnika, ki se seveda predstavlja z novo generacijo pevcev.
Festival bo sklenil koncert Dunajskih filharmonikov. Brlek je predstavil tudi pogoje nakupa vstopnic v tujini in možnosti potovanj iz Avstrije v Ljubljano.
Marijan Zlobec