Mednarodni muzikološki simpozij na 36. Slovenskih glasbenih dnevih je poudaril temo Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo. Slišali smo že nekaj poudarkov o glasbenem življenju društev v Angliji, na Irskem, v Nemčiji in Avstriji. Uvodnim razpravam je sledil pogled na glasbena društva v slovanskem svetu.
Viktor Velek, fotografije Marijan Zlobec
Michal Ščepán z Inštituta za muzikologijo Slovaške akademije znanosti v Bratislavi je govoril o Vlogi glasbenih društev v glasbenem življenju Bratislave 19. stoletja.
Konec 18. stoletja je Bratislava izgubila naziv madžarske prestolnice, kar je znatno vplivalo na tamkajšnje glasbeno življenje. Osrednja oblast se je preselila v Budo, z njo pa tudi večji del posvetne in cerkvene aristokracije, ki je do takrat z mecenstvom pomembno vplivala na glasbene dogodke v mestu. Čeprav glasbeno dogajanje ni povsem zamrlo, je v naslednjem stoletju glavno vlogo v njegovem razvoju prevzela buržoazija. Kulturne potrebe njegovih predstavnikov so pripeljale do nove oblike glasbene ustanove glasbenega društva. V 19. stoletju je bilo v Bratislavi dejavnih več glasbenih društev, ki so služila različnim namenom: od družbenih do izobraževalnih in seveda tudi umetniških. Najbolj razširjena oblika glasbenega društva je bil zbor, še posebej v drugi polovici stoletja.
Zbora Pressburger Liedertafel in Pressburger Singverein sta bila sicer ljubiteljska, vendar sta dosegla visoko raven umetniškega ustvarjanja skupaj z drugimi zbori delavskih društev, kot sta bila Typographenbund ali Magnet. Društvo Kirchenmusikverein zu St. Martin je bilo eno glavnih v bratislavskem glasbenem življenju zaradi različnih funkcij, ki jih je opravljalo. Čeprav je bilo društvo cerkveno,
se pri ustvarjanju niso omejili le na versko glasbo, temveč tudi na posvetno, vključno z glasbeno dramo.
Našteta glasbena društva so povezovali skupni zborovodje, kot so bili Anton Strehlen, Josef Kumlik, Karl Mayrberger in Eugen Kossow. Njihovi glasbeni okusi niso vplivali le na sestavo repertoarja, temveč tudi na podporo, ki so jo izrekali izbranim skladateljem, zlasti Franzu Lisztu. Znani tuji glasbeniki so pogosto nastopali na koncertih kot gostujoči solisti, s čimer so prireditvam vtisnili pečat pomembnega družbenega dogodka.
Referat je obravnaval glasbena društva v Bratislavi v 19. stoletju in se osredotočal na njihovo ustanavljanje, primerjavo ter predstavil stike s tujimi ustanovami in osebnostmi.
Viktor Velek z Univerze v Ostravi je govoril o Mateju Hubadu v okviru glasbenega življenja slovanskih društev na Dunaju.
Referent je predstavil delo slovenskega zborovodje, učitelja in organizatorja Mateja Hubada v Slovanskem pevskem društvu na Dunaju, enem najpomembnejših tamkajšnjih zborov.
V društvu, ki je združevalo zlasti pripadnike slovanskih elit v mestu, so bili ljubitelji, polprofesionalni in profesionalni glasbeniki. Zborovodje so bili različnih slovanskih narodnosti, društvo pa je pritegnilo pozornost nemško govorečega Dunaja. Izjemno pomembna sta bila tudi dva koncerta slovenskega zbora Glasbena matica, ki je na Dunaju nastopil leta 1895 in 1896 – to je bil velik mejnik za zgodovino Glasbene matice in dunajsko slovansko zborovsko življenje. Hubada je avtor predstavil z različnih vidikov: kot avtorja skladb, ki so jih izvajali na Dunaju, kot zborskega pevca in zborovodjo Slovanskega pevskega društva. Velek je orisal tudi stike, ki jih je Hubad imel s Slovani na Dunaju, in povedal več o skladbah, ki so shranjene v arhivih dunajskih slovanskih društev. Predstavil je tudi odziv v tiskanih medijih (čeških, češko-dunajskih, nemških na Dunaju), ki so ga sprožile Hubadove dejavnosti.
Viktor Velek
Danutė Petrauskaitė z Litovska akademija za glasbo in gledališče v Vilniusu ali Vilni je predstavila Pomen litovskih društev za razvoj nacionalne glasbene kulture in državnosti.
S kulturnega vidika se je 19. stoletje v Litvi začelo že leta 1795, ko je postala del carske Rusije, končalo pa leta 1914, ko je izbruhnila prva svetovna vojna. To so bili časi pomanjkanja, gospodarske prikrajšanosti in vstaj, ki so jih zaznamovali prelivanje krvi,
deportacije in izseljevanje, hkrati pa tudi časi, ko je začela zoreti nacionalna zavest in se je med kmeti oblikoval sloj izobražencev ter glasbena kultura. Čeprav pogoji za razvoj umetnosti in znanosti v Litvi niso bili najprimernejši, jim je uspelo prehoditi vso pot od
oblikovanja etnične identitete do koncepta državnosti, kar pomeni od zapisovanja ljudskih pesmi do nastanka nacionalne himne, ki je leta 1918, ko je Litva postala neodvisna država, postala tudi državna himna.
Danutė Petrauskaitė na Bledu
Med letoma 1864 in 1904, ko je bilo prepovedano tiskanje v latinici, so bila v Litvi dejavna samo ruska glasbena društva. V drugih državah, celo v ruski prestolnici, so se Litovci smeli zbirati za družbene ali kulturne namene, kar so tudi izkoristili in ustanovili
ljubiteljske zbore, ki so jih vodili strokovni vodje. Na glasbeno in nacionalno oživitev so močno vplivala društva Litovcev, ki so dolgo časa prebivali v Mali Litvi, na območju nekdanje Prusije. Zbirali so se in prepevali litovske pesmi, organizirali pevske festivale in tiskali litovske knjige ter partiture, ki so jih tihotapci knjig skrivaj tihotapili prek nemško-ruske meje. Litovska društva so se istočasno oblikovala tudi v ZDA, v Litvi pa so jih zahvaljujoč cerkvenim organistom in zborovodjem začeli ustanavljati šele po letu 1904. Začetek zborov je pospešil proces glasbene profesionalizacije in spodbudil
prizadevanja za neodvisnost.
Danutė Petrauskaitė na Bledu
Lana Šehović z Univerze v Sarajevu je svojemu prispevku dala naslov Obiski dunajskih pevskih društev v Sarajevu – priložnost za preoblikovanje koncertne dejavnosti, za katero so skrbela lokalna društva konec 19. stoletja?
Pevska društva so se v glasbenem življenju Sarajeva ter Bosne in Hercegovine začela pojavljati konec 19. stoletja. Pobudniki so bili priseljenci z različnih koncev monarhije, ki so ustanavljali mednarodna društva, posvečena negovanju in ohranjanju bidermajerskega glasbenega sloga in družbenih dejavnosti, ki so bile značilne za zahodnoevropske države. Oblasti so bile naklonjene delu mednarodnih društev, saj so spodbujala vrednote, ki jih je podpiral tudi sam avstroogrski politični aparat. Poseben pomen med mednarodnimi društvi je imelo društvo »Männergesangverein« (1887), ki je postalo središče sarajevske ljubiteljske glasbene dejavnosti. Imelo je tesne povezave s sorodnimi dunajskimi društvi, kot sta bili »Wiener Männergesangverein« in »Wiener Schubertbund«, ki jih je Sarajevo večkrat gostilo v sodelovanju z lokalnimi pevskimi zbori.
V članku z analizo besedilnih virov iz časnikov in revij tistega obdobja je preučila obiske dunajskih gostov, razloge zanje in njihove učinke. Njen cilj je bil najti odgovor na vprašanje, ali so povezave med sarajevskim društvom “Männergesangverein” in dunajskimi gosti nastale zaradi družbeno-političnega ozadja ali je šlo za kulturne potrebe in domotožje priseljencev. Z drugimi besedami, ali so obiski tujih društev predstavljali način za lokalno skupnost priseljencev, da je ostala povezana z družbenim okoljem avstroogrskih središč, kot so bili Dunaj, Budimpešta, Zagreb ali Ljubljana? Kaj je bil pravi namen teh obiskov? Ali so predstavljali priložnost za preoblikovanje in izboljšanje kakovosti lokalnih pevskih društev? To so le nekatera vprašanja, na katera je skušala odgovoriti.
Nada Bezić (levo) na Bledu
Nada Bezić z Univerze v Zagrebu je imela referat z naslovom Podobnosti in razlike: primerjava Glasbene matice Ljubljana in glasbenih društev v Zagrebu (Hrvaški glasbeni zavod in Hrvaško pevsko društvo “Kolo”) v obdobju do prve svetovne vojne.
Glasbena društva v Habsburški, kasneje Avstro-Ogrski monarhiji so imela večinoma podobne razvojne poti, predvsem pa so taka južnoslovanska društva idealna za primerjavo, ki bi lahko bila koristna za glasbeno zgodovinopisje širše regije. V zvezi z glasbenimi društvi v Ljubljani – Filharmonično družbo in Glasbeno matico –
ponuja zgodovina zagrebškega Hrvaškega glasbenega zavoda (HGZ) različne vidike primerjave: po eni strani je HGZ pendant Filharmonični družbi, po drugi pa ima veliko skupnega z Glasbeno matico. Glede na izrazito narodnostno usmerjenost Glasbene
matice je za primerjavo zagrebških in ljubljanskih glasbenih društev zanimivo tudi Hrvaško pevsko društvo Kolo, eden od nosilcev zagrebškega glasbenega življenja od svoje ustanovitve leta 1862 do razpada kmalu po koncu druge svetovne vojne. HGZ je bolj podoben Filharmonični družbi zaradi letnice ustanovitve (1827 v primerjavi z letom 1794; Glasbena matica in Kolo sta bila ustanovljena v drugi polovici 19. stoletja) kot tudi zaradi pretežno mednarodne usmerjenosti v 19. stoletju (čeprav še zdaleč ne tako germansko usmerjene, kot je bila Filharmonična družba v Ljubljani).
Hrvaški glasbeneni zavod, foto Wikipedija
Raziskava je bila razdeljena na dva dela. Najprej je segmente delovanja Glasbene matice primerjala z zagrebškimi glasbenimi društvi, torej HGZ in pevskim društvom Kolo: prirejanje koncertov, dejavnost njihovih amaterskih ansamblov, glasbeno založništvo, glasbene šole. Nato je raziskala njihovo sodelovanje, torej stike Glasbene matice z obema zagrebškima društvoma, medsebojna gostovanja (Ljubljana, Zagreb) in recepcijo koncertov Glasbene matice v Zagrebu.
Ekskurzija na Bledu
Čeprav je raziskava zajemala obdobje do prve svetovne vojne, kar je tudi tema simpozija, je bila na koncu referata še vzporednica s poznejšimi usodami vseh štirih društev, pri čemer je neprekinjeno preživetje HGZ do današnjih dni – še posebej kljub veliki krizi
zadnjih nekaj let – občudovanja vreden podatek.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec