Prihodnji teden bo v znamenju tradicionalnih Slovenskih glasbenih dnevov, tokrat že impozantnih šestintridesetih, kar pomeni že skoraj eno celotno delovno dobo. Še nas je nekaj, ki spremljamo dneve od začetka; srečal sem devetdesetletnega pianista Leona Engelmana, ki je sodeloval od začetka, pa dr. Primoža Kureta, ki je bil do pred nekaj leti vsakoletni vodja mednarodnega muzikološkega simpozija. Nanj bodo tudi letos prišli nekateri gosti, ki imajo slovensko glasbo in kulturo veliko raje kot slovenski politiki, ki se je ne spomnijo niti v svojih političnih programih, niti ne v predvolilnih soočenjih, za kar pa so krivi tudi mediji, saj tovrstnih marginalnih ali nepotrebnih vprašanj ne zastavljajo. Naslov otvoritvenega koncerta v torek, 19. aprila, ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, je Ob 150-letnici ustanovitve Glasbene matice Ljubljana.
Stavba Glasbene matice Ljubljana danes, foto Marijan Zlobec
Leto 2022 je jubilejno leto kulturnega društva Glasbena matica, ki praznuje že častitljivih 150 let delovanja. Uspehi društva, nekoč središča slovenskega glasbenega življenja, so bistveno prispevali k ugledu slovenskega naroda in njegovi uveljavitvi ter umetnosti. Za dokončno uveljavitev Glasbene matice, ki je v prvih dveh desetletjih obstoja že dodobra vzpostavila sistem glasbenega šolstva in lastno založniško dejavnost, pa je bila ključna ustanovitev mešanega pevskega zbora leta 1891. Ta je prevzel vodilno vlogo ne le v delovanju društva, pač pa tudi v razvoju slovenske glasbene kulture in razmahu slovenskega zborovskega petja.
Jacobus Gallus
Prav matičin zbor je bil tisti, ki je slovensko pesem ponesel prek meja domovine; njegovo prvo odmevno gostovanje na tujem pa je navdihnilo programsko podobo otvoritvenega koncerta letošnjih, že 36. Slovenskih glasbenih dnevov: z delom programa se spomniti začetnih uspehov. Po rušilnem potresu v Ljubljani leta 1895 so namreč matični pevci v znak zahvale za pomoč z Dunaja v prestolnici monarhije pripravili dva veličastna dogodka – v znameniti dvorani Musikverein so nastopili 23. in 25. marca 1896. Zahtevno dunajsko publiko je še posebej navdušil prvi koncertni večer: 189 pevcev in pevk v narodnih nošah je občinstvo ogrelo med drugim z danes priljubljenim madrigalom Jacobusa Gallusa, zapelo več ljudskih pesmi v glasbeni preobleki zborovega dolgoletnega vodje Mateja Hubada ter izkazalo svojo vokalno širino s svoj čas eno najmogočnejših vokalno-instrumentalnih skladb, radostno hvalnico Antona Brucknerja.
Matej Hubad
Program zgodovinskih potez v duhu sedanjosti premišljeno dopolnjujeta po naročilu ustvarjeni noviteti dveh skladateljic mlajše generacije. Mednarodno uveljavljena Nana Forte z odločnim peresom širi svoj opus s preverjenega polja zborovske glasbe tudi na področje vokalno-instrumentalne kompozicije, študentka kompozicije Klara Mlakar, zmagovalka mednarodnega mladinskega zborovskega natečaja Aegis carminis 2021, pa se bo s svojim novim delom poklonila spominu na Uroša Kreka, nekoč enega najtehtnejših slovenskih skladateljev, ki je izvirni spoj neoklasicistične objektivnosti in ekspresionističnega subjektivizma zgovorno prepletel z ljudsko glasbeno ustvarjalnostjo.
Spomenik Mateju Hubadu v parku Glasbene matice Ljubljana, foto Marijan Zlobec
Program:
Jacobus Gallus: Musica noster amor (NN)
Sodelujejo: Ansambel kljunastih flavt Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod vodstvom Mateje Bajt.
Spomenik Jacobusu Gallusu v parku Glasbene matice Ljubljana ali na Aleji skladateljev na Vegovi, foto Marijan Zlobec
Matej Hubad:
Je pa davi slan’ca pala (ljudska)
Ljub’ca povej, povej (ljudska)
Skladateljica Klara Mlakar, foto Aegis carminis
Klara Mlakar: Mlini življenja, hommage à Krek (T. Rovšek Witzemann) (krstna izvedba)
Uroš Krek: Škrinja orehova (ljudska)
Skladatelj Uroš Krek, foto SAZU
Matej Hubad: Škrjanček poje (ljudska)
Nana Forte: Sanje leta (G. Strniša), kantata za zbor in godala (krstna izvedba)
***
A. Bruckner: Te Deum v C-duru, WAB 45
Začetek
Veličastnost koncertnega programa bodo poustvarili nekdanji študenti ljubljanske Akademije za glasbo, danes pa priznani slovenski solisti: sopranistka Mojca Bitenc Križaj, mezzosopranistka Nuška Drašček, tenorist Martin Sušnik in basist Peter Martinčič. Nastopili bodo še trije zbori: Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana in Komorni zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod dirigentskim vodstvom Sebastjana Vrhovnika, ter Mešani pevski zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod dirigentskim vodstvom
Alenke Podpečan. Vse pa bo spremljal Simfonični orkester Akademije za glasbo pod taktirko vsestranskega Simona Dvoršaka.
Anton Bruckner
Marijan Zlobec