Današnja predstavitev programov v okviru 36. Slovenskih glasbenih dnevov, ki bodo potekali na več lokacijah v Ljubljani med 19. in 24. aprilom, je pokazala velik optimizem vseh organizatorjev pod okriljem Festivala Ljubljana, tako da so vsi nastopajoči zapustili vtis, da imajo čisto vse pod nadzorom, tako po vsebini kot obliki, kot se reče. Znan je ves program, prav tako so že ponudili v prodajo vse vstopnice, tako da bo omogočen čim širši pristop vsem generacijam glasbenega občinstva. Pomembno je, kot je dejal direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek, da je sedaj omogočen normalen dostop občinstvu brez omejitev števila obiskovalcev.
Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana, vse fotografije Marijan Zlobec
36. Slovenski glasbeni dnevi bodo potekali v Viteški dvorani Križank, Slovenski filharmoniji in Cankarjevem domu. Praznik slovenske glasbe združuje sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost – ne le skladbe iz železnega repertoarja naše glasbene zakladnice, temveč tudi tiste, ki pozabljene ležijo v arhivih. Slovenski glasbeni dnevi spodbujajo k razmišljanju in iskanju novih poti do glasbe, skrbijo za odkritja in z drugačnimi pogledi vabijo k soočenju mnenj. V središču zanimanja letošnje izvedbe je ena izmed osrednjih slovenskih glasbenih ustanov, Glasbena matica Ljubljana, ki praznuje častitljivi 150. jubilej. Pod umetniškim vodstvom prof. dr. Jerneja Weissa bo potekal tudi mednarodni muzikološki simpozij, ki združuje domače in tuje priznane muzikologe z najboljših evropskih univerz. Tokrat so ga naslovili Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo, pozornost pa bodo namenili primerljivemu mednarodnemu društvenemu delovanju v 19. stoletju in na začetku 20. v Evropi.
Začetek predstavitev vseh programov
Otvoritev 36. Slovenskih glasbenih dnevov – Ob 150-letnici ustanovitve Glasbene matice Ljubljana
Tokratni homogeni program Slovenskih glasbenih dnevov s šestimi koncerti jasno izraža rdečo nit delovanja ljubljanske Glasbene matice. Podobo otvoritvenega koncerta je navdihnilo prvo odmevno gostovanje zbora Glasbene matice v tujini 23. in 25. marca 1896, in to kar v najuglednejši dvorani na svetu – Musikverein na Dunaju. Njegovo veličastnost bodo poustvarili nekdanji študenti ljubljanske Akademije za glasbo, danes pa priznani slovenski solisti Mojca Bitenc Križaj, Nuška Drašček, Martin Sušnik in Peter Martinčič, zbori Glasbene matice in Akademije za glasbo pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika in Alenke Podpečan ter simfonični orkester Akademije za glasbo pod taktirko vsestranskega Simona Dvoršaka.
Dekan Akademije za glasbo Marko Vatovec je posebej omenil program, ki se bo v prvem delu naslanjal na prvi dunajski koncert 23. marca 1896, ko so izvedli Jacobusa Gallusa, Antona Foersterja, Antona Nedvěda, Zdeněka Fibicha in priredbe slovenskih ljudskih pesmi Mateja Hubada, pod njegovim koncertnim vodstvom, ter slavni Brucknerjev Te Deum v C-duru v drugem delu koncerta. Tokrat bodo izvedli še nekaj drugih del, ki jih na Dunaju seveda ni moglo biti, kot noviteti Klare Mlakar (Mlini življenja) in Nane Forte (Sanje leta), spomnili pa se bodo še stoletnice rojstva Uroša Kreka s Škrinjo orehovo. Gallusa bodo izvedli ob sodelovanju Ansambla kljunastih flavt Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod vodstvom Mateje Bajt.
(19. aprila, ob 19.30, Gallusova dvorana Cankarjev dom).
Marko Vatovec, dekan Akademije za glasbo
Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev
Eden od sopotnikov Slovenskih glasbenih dnevov je zagotovo Društvo slovenskih skladateljev, ki vse od konca druge svetovne vojne skrbi za ustvarjanje sodobne slovenske glasbe in promocijo domačih skladateljev ter s tem ohranja kakovost in ugled slovenske glasbe doma in na tujem. Najstarejši društveni dogodek je komorni cikel Koncertni atelje. Tokrat bosta 20. aprila v Viteški dvorani Križank nastopila mednarodno uveljavljena virtuoza, Franc Kosem na trobenti in Jože Bogolin, član odmevnega tolkalnega dua Drumartica.
Program obsega dela Mateja Bonina, Bretta Deana, Leona Firšta, Tilna Lebarja, Giancinta Scelsija, Daneta Škerla in Tadeje Vulc.
(20. aprila, ob 19.30, Viteška dvorana Križanke)
Tiskovna konferenca
Noč slovenskih skladateljev
Po vzoru dunajske prireditve Lange Nacht der Musik se je pod okriljem Društva slovenskih skladateljev izoblikovala še ena manifestacija slovenske glasbene sodobnosti, Noč slovenskih skladateljev, in postala nepretrgana koncertno ustvarjalna dejavnost, namenjena izključno krstnim izvedbam slovenskih skladateljev različnih generacij, šol in slogovnih usmeritev. Kot tak je dogodek vedno znova pisana mešanica raznolikih oblikovnih in kompozicijsko-tehničnih rešitev ter estetskih premis aktualnih slovenskih ustvarjalcev. V interpretaciji uveljavljenih domačih instrumentalistov bodo 21. aprila v Viteški dvorani Križank zazvenela dela petnajstih avtorjev, v ospredje pa bodo stopila trobila (Jože Rošer, Luka Logar, Nejc Merc, Uroš Vegelj) in v družbi klavirja (Lovorka Nemeš Dular, Urška Vidic, Žiga Stanič) pokazala svoje solistične odlike.
Med skladatelji so napovedani: Blaženka Arnič Lemež, David Beovič, Imer Traja Brizani, Nenad Firšt, Tomaž Svete, Pavel Dolenc, Bojan Glavina, Urška Jašovec, Matija Krečič, Diana Novak, Urška Orešič Šantavec, Alenja Pivko Kneževič, Tilen Slokan, Emil Spruk in Žiga Stanič. Med 15 deli bo kar 14 krstnih izvedb.
(21. aprila, ob 19. uri, Viteška dvorana Križanke)
Veronika Brvar, predsednica Glasbene matice Ljubljana
Koncert samospevov
V Slovenski filharmoniji bo 22. aprila na sporedu zdaj že tradicionalni koncertni dogodek Ciklus samospevov, ki iz sezone v sezono s premišljeno oblikovanimi programi razkriva ne le neskončno bogastvo iz svetovne zakladnice, pač pa pomembno poudarja pomen, ki ga je imela oblika samospeva na razvoj slovenske glasbene umetnosti. Prav to bo zgovorno razgrnil tudi večer samospevov na 36. Slovenskih glasbenih dnevih, v interpretaciji baritonista Jake Mihelača, ki z odločnimi koraki gradi kariero zunaj meja domovine, in Andreje Kosmač, med umetniki uveljavljene in komorni glasbi predane pianistke.
Program in pomen ter tradicijo slovenske glasbe v zadnjih 150. letih je predstavila predsednica GML Veronika Brvar. Med drugim je spomnila na pomen izvirne slovenske glasbene ustvarjalnosti, kot so se je zavedali že ob ustanovitvi Glasbene matice, pa da je bilo do konca 19. stoletja izdanih že 300 slovenskih notnih izdaj.
Na programu bodo samospevi Frana Serafina Vilharja, Stanka Premrla, Josipa Ipavca, Zorka Prelovca, Antona Lajovica, Marija Kogoja, Marijana Lipovška, Katarine Pustinek Rakar in Tine Bec.
(22. aprila, ob 19.30, Slovenska filharmonija)
Klemen Hvala, umetniški vodja Ensemble Dissonance
Nika Gorič in Ensemble Dissonance
Z zgodovinskimi referencami na koncertno delovanje Glasbene matice Ljubljana med obema svetovnima vojnama postreže tudi koncertni program zasedbe Ensemble Dissonance (23. aprila), ki se mu bo pridružila sopranistka Nika Gorič, vedno bolj prepoznavna na mednarodnih koncertnih in opernih odrih. Na sporedu koncerta bodo skladbe dveh izjemnih glasbenih osebnosti, izvrstnega violinista in pedagoga Karla Jeraja ter skladatelja, profesorja in nekdanjega rektorja Akademije za glasbo Lucijana Marije Škerjanca. Skladbe, ki bodo zazvenele na tokratnem koncertu, je v sodobno glasbeno preobleko postavil ustanovitelj in umetniški vodja zasedbe Ensemble Dissonance Klemen Hvala. Tako Jeraj kot Škerjanc sta s svojim koncertnim, glasbeno-pedagoškim in organizacijskim delom odločilno zaznamovala delovanje dveh osrednjih glasbenih ustanov med obema svetovnima vojnama: Orkestralnega društva Glasbene matice in Konservatorija Glasbene matice.
Program in koncert je podrobneje predstavil Klemen Hvala, ki je avtor priredb skladbe Gondoljera in treh samospevov Karla Jeraja, pa kar šest samospevov Lucijana Marije Škerjanca v novi verziji za sopran in ansambel. Na koncu bodo izvedli še dve Škerjančevi deli: Ciaccono in Četrto simfonijo v H-duru, ki jo je ocenil kot njegovo najboljšo. Zanimiva bo še Kogojeva skladba Allegretto v priredbi Karla Jeraja.
(23. aprila, ob 20. uri, Viteška dvorana Križanke)
Gregor Klančič, umetniški vodja in dirigent Zbora Slovenske filharmonije
Zaključek 36. Slovenskih glasbenih dnevov
Sklepni koncert, oblikovan v duhu najpomembnejših glasbenih form Gallusovega časa (maša, motet in madrigal), bo 24. aprila v Slovenski filharmoniji razgrnil redko slišana dela skladateljevega obsežnega in bogatega opusa. Prav izjemno uspešen koncert Gallusovih del 9. junija 1892 v Redutni dvorani, na katerem je nastopil zbor Glasbene matice pod vodstvom Mateja Hubada, je pri nas spodbudil renesanso Gallusovih del. Manj znano je, da je za pripravo notnega gradiva tedanji odbor Glasbene matice prosil tajnika zgodovinskega oddelka na dunajski univerzi in začetnika muzikologije na Slovenskem Josipa Mantuanija, ki je tedaj že intenzivno raziskoval Gallusovo skladateljsko zapuščino. Z Gallusovimi karakterističnimi, za svoj čas pogosto drznimi skladbami bo Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom akademskega cerkvenega glasbenika, organista in zborovodje Gregorja Klančiča zaokrožil ljubljanski Glasbeni matici posvečene 36. Slovenske glasbene dneve.
Pevski zbor Glasbene Matice na Dunaju leta 1896
Gregor Klančič je podrobno predstavil program ter samega Gallusa, kot so ga izvedli na omenjenem koncertu Glasbene matice leta 1892, spomnil pa je še na nekdanje gostovanje GM na Dunaju; na drugem koncertu je Mrtvaškega ženina dirigiral sam skladatelj Antonin Dvořák.
Program drugega dunajskega koncerta Glasbene matice Ljubljana, ki ga je dirigiral skladatelj Antonin Dvořák
(24. aprila, ob 19.30, Slovenska filharmonija)
Redni profesor, dr. Jernej Weiss, vodja Muzikološkega simpozija
Mednarodni muzikološki simpozij
V sklopu 36. Slovenskih glasbenih dnevov pod umetniškim vodstvom prof. dr. Jerneja Weissa poteka tudi mednarodni muzikološki simpozij, ki so ga tokrat naslovili Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo, pozornost pa bodo namenili tudi primerljivemu mednarodnemu društvenemu delovanju v 19. stoletju in na začetku 20. Muzikološki simpozij razširja obzorja z referati mednarodno priznanih muzikologov z uglednih evropskih univerz. Weiss je omenil kar dvanajst tujih udeležencev iz enajstih držav, večinoma starih znancev v Ljubljani, ter kar enajst domačih referentov.
(21. in 22. aprila, Viteška dvorana Križanke)
Marijan Zlobec