V Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju je na ogled razstava »Mir skozi kulturo. Rerihov pakt«, namen katere je počastiti spomin na velikega ruskega humanista, slikarja, znanstvenika, popotnika, misleca in pisatelja Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1874–1947) ter opozoriti na njegov znameniti poziv, doseči mir skozi kulturo, kar je v današnjem času še posebej aktualno.
Mir skozi kulturo. Rerihov pakt v Jakopičevem sprehajališču, fotografije Ruski dom
Razstava je sestavljena iz nekaj informativnih panojev in številnih reprodukcij Rerihovih slikarskih del iz Mednarodnega centra Rerihovih in Muzeja N. K. Reriha iz Moskve. Soavtorica razstave, ki je nastala ob podpori Turizma Ljubljana in Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani (Ruski dom v Ljubljani), Tatjana Tomažin Dakić je Rerihovo delo raziskovala več let in je zaslužna za to, da razstava o tem velikem ruskem mislecu in umetniku prvič gostuje v Sloveniji.
Voditeljica kulturnih projektov v Ruskem domu Marina Igrickaya, soavtorica in soorganizatorka razstave Tatjana Tomažin Dakić, namestnik direktorja Ruskega doma v Ljubljani Aleksander Aleksandrovič Stepanov ter flavtistka Anita Prelovšek
Na otvoritvi razstave 17. februarja je ob glasbenem nastopu flavtistke Anite Prelovšek namestnik direktorja Ruskega doma v Ljubljani Aleksander Aleksandrovič Stepanov poudaril, da »otvoritev te razstave nima samo kulturnega, ampak ima tudi mednarodni pomen, saj je Rerihov pakt prva mednarodna pogodba za zaščito kulturne dediščine. Danes vidimo, kako nestabilen postaja naš svet. Rerih je bil prepričan, da z ohranjanjem kulture ne pustimo prostora za vojno. Razstava ima torej tako izobraževalni kakor tudi humanistični pomen«. Soavtorica razstave Tomažin Dakićeva je opozorila tudi na »tri ključna evolucijska dejanja« družine Rerih: »zasnovali oziroma ustanovili so nov filozofski sistem Kozmična realnost – živa etika (agni joga), izvedli centralno-azijsko ekspedicijo, ki je trajala nekaj let in bila izvedena v izredno težkih razmerah, ter ustanovili himalajski raziskovalni inštitut Urusvati v dolini Kullu v Indiji. Vsa ta dejanja in njihovo udejstvovanje ter ustvarjanje imajo planetarni, sintezni značaj, govorijo o sintezi znanosti, religije in umetnosti pod okriljem kulture, govorijo o povezovanju vzhodne modrosti in zahodnega znanja, o združitvi vseh umetnosti pod eno streho. S tem nosijo v bistvu kozmično vizijo, da procesi, ki se dogajajo v kozmosu, spodbujajo človeštvo k spremembi načina razmišljanja, mišljenja, in k prehodu na novo, višjo raven razvoja ter s tem k doseganju miru«.
Prebrala je tudi pismo podpredsednika Mednarodnega centra Rerihovih Aleksandra Vitaljeviča Stecenka:
»Prisrčno čestitam za izvedbo razstavnega projekta Mednarodnega centra Rerihovih Mir skozi kulturo. Rerihov pakt, ki v Sloveniji gostuje prvič.
Veliki humanist Nikolaj Rerih je vse svoje življenje posvetil kulturi. Kot izjemen umetnik, znanstvenik, popotnik, pisatelj, mislec in javna osebnost je zelo pripomogel k zaščiti kulture; pripravil je prvo mednarodno pogodbo za varstvo kulturne dediščine z naslovom O zaščiti umetnostnih in znanstvenih ustanov ter zgodovinskih spomenikov, znano kot Rerihov pakt. To je edinstveni pravni dokument v svetovni praksi, ki zagotavlja brezpogojno zaščito vseh kulturnih objektov in njihovih zaposlenih ne le v vojnem, temveč tudi v mirnem času. Pomen in vsebina te pogodbe odražata Rerihovo razumevanje kulture, ki je duhovna podlaga za obstoj posameznika in države ter preživetje celotnega planeta. Rerihov pakt je bil predlagan svetovni skupnosti na predvečer druge svetovne vojne. V Washingtonu so ga 15. aprila 1935 podpisali predstavniki enaindvajsetih držav panameriške unije, vključno z ZDA. Pakt in njegova značilna zastava, Prapor miru, bi lahko ohranila ne le kulturno dediščino, ampak tudi človeška življenja. Žal Rerihovega poziva k miru, zaščiti kulture v grozovitem predvojnem času še zdaleč niso sprejeli vsi, prav tako se druge države niso pridružile podpisu te pogodbe.
Rerihov pakt je mejnik v zgodovini svetovne kulture, saj je bil podlaga za razvoj mednarodnega humanitarnega prava, njegova načela pa so pozneje postala podlaga Haaške konvencije iz leta 1954 o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada.Poziv N. K. Reriha »Mir skozi kulturo«, ki je idejni temelj pakta, utira pot do največjega cilja vsega človeštva – vzpostavitve svetovnega miru: »Vsi sanjajo o miru,« je dejal Nikolaj Rerih, »o trdnem miru, vendar ga ne bo vzpostavila mednarodna policija, ne bo dosežen s prepovedmi in grožnjami. Mir je mogoče položiti v človeško srce, vendar ga je mogoče uresničiti z zaupanjem le skozi kulturo. Mir skozi kulturo je zato naš stalni slogan.«
Strašna tragedija druge svetovne vojne, v kateri je bilo ubitih na milijone ljudi in uničenih na deset tisoče kulturnih spomenikov, je potrdila, kako potreben je bil Rerihov pakt. Danes, v 21. stoletju, ni reševanje nepopravljive izgube kulturnih vrednot nič manj pomembno. Vojaški spopadi, uničenje neprecenljivih umetniških zakladov in smrt njihovih ustvarjalcev so boleče pokazali, da je treba preprečiti nove tragedije. Naučiti se moramo reševati etnične, razredne in verske konflikte brez prelivanja krvi. Ideje Rerihovega pakta, ki uveljavljajo brezpogojno zaščito zgodovinskih spomenikov, znanstvenih, izobraževalnih in kulturnih ustanov ter njihovih zaposlenih v mirnem in vojnem času, so danes še posebej pomembne.
Nikolaj Rerih – Prekomorski gosti
Mednarodni center Rerihovih skupaj z Mednarodnim odborom za ohranjanje dediščine Rerihovih organizira mednarodni razstavni projekt »Rerihov pakt. Zgodovina in sodobnost«, ki je namenjen popularizaciji mirovnih idej Nikolaja Reriha. Ta projekt se je začel leta 2012 z odprtjem razstave na sedežu Unesca v Parizu. V desetih letih obstoja tega projekta je bilo izvedenih 106 razstav v dvajsetih državah sveta, med drugim v uradu Združenih narodov v Ženevi, na Dunaju in v New Yorku ter v Palači miru v Haagu. V Rusiji je bilo izvedenih več kakor 180 razstav, projekt pa je v zadnjih letih postal največja javna pobuda v državi na področju ohranjanja kulture in miru.
Nikolaj Rerih – Zaklad angelov
Nikolaj Konstantinovič Rerih se je zavedal, kako zelo pomembna je kultura. Razveseljivo je, da se bo slovenska javnost lahko seznanila z razstavo, ki je danes še posebej pomembna in je poziv Reriha »Mir skozi kulturo« še kako potreben.
Rerihov pakt je bil ustvarjen za ohranjanje kulturne dediščine človeštva v imenu njegove prihodnosti. Vsem udeležencem odprtja razstave želim plodno delo za uveljavitev kulture in miru!
S spoštovanjem in hvaležnostjo.
Podpredsednik Mednarodnega centra Rerihovih
Aleksander Vitaljevič Stecenko.«
Nikolaj Rerih – Buda
Nikolaj Konstantinovič Rerih je v St. Peterburgu vzporedno diplomiral iz prava in slikarstva, med njegovimi številnimi zanimanji pa sta bili vse življenje tudi arheologija in orientalistika. Močno so ga pritegnile religije vzhoda in različne duhovne prakse.
Anita Prelovšek
Poleg slikarjev Mihaila Vrublja in Mihaila Nesterova je bil Nikolaj Rerih glavni predstavnik ruskega simbolizma. Ustvarjal je tudi operne scenografije, na primer za predstave »Sneguljčice« Rimskega-Korsakovega ali za Wagnerjevo »Valkiro«. Tesno je sodeloval z Ruskim baletom Sergeja Djagileva; med drugim je zanj ustvaril scenske ilustracije za plese iz »Princa Igorja« Aleksandra Borodina in sceno ter kostume za »Posvečenje pomladi« Igorja Stravinskega.
Nikolaj Rerih – Tibet
V tem duhu je za svoj nastop na otvoritvi razstave v ljubljanskem Tivoliju flavtistka Anita Prelovšek izbrala skladbo Clauda Debussyja »Syrinx« in stavek iz »Orientalskih skladb za flavto solo« francoskega skladatelja z začetka 20. stoletja P. O. Ferrouda.
Razstavo si je mogoče ogledati do 15. aprila.
Anita Prelovšek