Janez Stergar, predsednik Gospodarskega odseka in podpredsednik Slovenske matice je pismeno sporočil, da je konec januarja prišlo do spremembe na delovnem mestu tajnice in književne urednice oziroma urednika.
Mag. Miljana Cunta zapustila SM, foto Marijan Zlobec
Mag. Miljana Cunta je vsem članom Slovenske matice že poprej sporočila, da se konec januarja poslavlja z mesta Matičine tajnice-urednice.
V Upravnem odboru SM so to morali vzeti na znanje, in sicer z izrazi zahvale ter z iskrenim obžalovanjem, saj so bili z odhodom vodilne sodelavke soočeni ob koncu viharnega leta 2021, pravi Stergar.
Po zaslugi sposobnosti in prizadevanj mag. Cunta so lansko viharno leto ne le prebrodili, ampak ga bo ob 24 novih knjigah in več kot 50 prireditvah v bližnji bodočnosti po uspešnosti težko preseči. Navkljub delnemu zdravstveno pogojenemu zaprtju je Matica prvič presegla letno prodajo v višini 100.000 evrov, prvič pa razpolagajo tudi z razkošnim katalogom knjižnih izdaj iz let 2019–2021.
Predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič, foto Marijan Zlobec
Med zadnjimi knjigami je težko izbirati po vsebini najpomembnejšo, po avtorskem stilu najbolj privlačno ali grafično najlepšo. Tri od teh so posvečene osebnostim, ki so sooblikovale pretekli razvoj Slovenske matice. To sta zbornika Življenje in delo Štefana Barbariča in Pisatelj in umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc ter tretji del spominov dr. Kajetana Gantarja Penelopin prt. Za zgodovino Slovenske matice ter njene vloge v naši kulturni in politični zgodovini pa je vsekakor več kot zanimiva konec leta v Zgodovinskem časopisu (75/2021, 3–4, str. 492–515) objavljena razprava Prepoved izida romana Branka Hofmana ali šestletna noč do poznega jutra; sedanji predsednik Matice in raziskovalec njene zgodovine dr. Aleš Gabrič predstavlja tvegana in napeta prizadevanja, da je bilo prvo tiskano literarno delo o taborišču na Golem otoku iz »zapora« na podstrešju Matičine hiše izpuščeno med bralce.
Miljana Cunta, ki ostaja povezana s Slovensko matico, je javnosti že oznanila, da mesto tajnice-urednice sprejema izkušena urednica in odlična organizatorka, univerzitetna diplomirana literarna komparativistka Zarika Snoj Verbovšek, ki jo je upravni odbor Slovenske matice izbral na javnem razpisu. Gospa Snoj Verbovšek se že vključuje v »moštvo«, pravzaprav »ženstvo« redno zaposlenih na Slovenski matici. Pretekli teden prejeta odločba Ministrstva za kulturo RS, da bo republiški proračun še naprej zagotavljal dosedanjo višino sredstev za plače zaposlenih na Slovenski matici, hkrati spodbuja in obvezuje, da »viribus unitis« uresničujejo svoj sprejeti založniški in simpozijski letni program, kot zaključuje Stergar.
Marijan Zlobec