Mozartov Rekviem za konec 5. Zimskega festivala

Festival Ljubljana zaključuje svoj 5. Zimski festival s slavnim Mozartovim Rekviemom, s tem pa potrjuje vrednote organizacijskih in vsebinskih naporov, ki so bili vloženi v festival, kljub možnostim ponovitve lanske usode, ko je festival v celoti odpadel. Letos ni in upajmo, da bo v tem smislu pandemija covida 19 in vseh zoprnih virusov kmalu in dokončno premagana.

Zaključek 5. Zimskega festivala bo v celoti posvečen Mozartu in bo danes, 5. februarja, ob 19.30 v Cankarjevem domu. Poslušali bomo slavni Rekviem, poleg Verdijevega najpogosteje izvajan izmed vseh v glasbeni zgodovini. Nastopili bodo: Giulia Semenzato, sopran, Wiebke Lehmkuhl, mezzosopran, Xabier Anduaga, tenor, Paul Armin Edelman, basbariton, Zbor Slovenske filharmonije, Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, Simfonični orkester RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom slavnega francoskega dirigenta Yana Pascala Torteliera.

Mozart in zapis Rekviema

Eno izmed najveličastnejših del iz zakladnice klasične glasbe Rekviem je zadnje delo velikega skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta. Najbolj znano mašo za umrle je napisal za skrivnostnega naročnika, grofa Franza von Walsegg-Stupacha, vendar je zaradi smrti ni nikoli dokončal. V svoji uglasbitvi maše za umrle se je sicer držal predpisanega sakralnega stila, kakršnega so izoblikovali Bach, Händel in italijanski baročni mojstri, vendar je stare obrazce združil s pretresljivo izkušnjo bližajoče se smrti. 

“Mozart ni bil v najboljšem stanju duha, ko je prejel anonimno naročilo za sestavo maše zadušnice. Njegovo zdravje se je slabšalo in verjel je, da je bil preklet, da bi sam napisal rekviem kot ‘labodji spev’, ker je bil prepričan, da je tik pred smrtjo.

V začetku julija 1791 se je na skladateljevih vratih pojavil “neznani, sivi neznanec”, ki je rekel, da predstavlja nekoga, ki je želel Mozartov Requiem ob upoštevanju dejstva, da ne želi izvedeti identitete svojega pokrovitelja.

Rokopis Dies irae

Mozart se je, prestrašen od naročila, obsedeno vrgel v delo. Ampak vsega je bilo preveč. Dokončal je le stavka Requiem in Kyrie ter uspel skicirati glasovne dele in basovske linije za Dies irae do Hostias.

Mozart je umrl v starosti 35 let 5. decembra 1791, preden je lahko dokončal delo. Plačilo je bilo že prejeto in Mozartova vdova Constanze se je bala, da bi mecen, če bo delo predano nepopolno, želel svoj denar nazaj. Prosila je nekega Josepha Eyblerja, naj dokonča partituro, vendar je nalogo, razen orkestriranja glasbe po Kyrie, prepustil Mozartovemu učencu Süssmayerju, ki mu je skladatelj dal natančna navodila, kako jo dokončati. Süssmayer je lastnoročno prepisal celotno dokončano partituro – tako da je bilo tako rekoč nemogoče ugotoviti, kdo je kaj napisal – in jo dal neznancu.

Je bil ‘skrivnostni neznanec’ Mozartov tekmec Antonio Salieri, veliko obrekovani negativec filma Amadeus? Skoraj zagotovo ne. Anton Leitgeb, sin dunajskega župana in služabnik grofa Franza von Walsegg-Stuppacha, si je že prislužil sloves, da je tujo glasbo pripisoval kot svojo. Grof je upal, da bo uporabil Mozartov Requiem za spomin na svojo pokojno ženo Ano. Trajalo je celo desetletje, preden je Constanze uspela prepričati Walsegga, da prizna Mozarta kot pravega skladatelja Requiema.

Hanson – Constanze Mozart leta 1802

Ne glede na to, kdo je napisal katere dele Requiema, večini od nas še vedno zveni čudovito. In naj povem Beethovnovo zadnjo besedo o tej zadevi: ‘Če Mozart ni napisal glasbe, je bil človek, ki jo je napisal, Mozart.’ (Po Classicfm.com)

William James Grant – Mozart piše Rekviem

Rekviem s svojimi drznimi harmonijami in inštrumentacijo (mračna slovesna barva, ki jo orkestru dajejo basetni horni, fagoti in timpani) bolj kot katerokoli drugo glasbeno delo 18. stoletja napoveduje romantično dobo.

Yan Pascal Tortelier

Dokončana različica Rekviema je bila izvedena na Mozartovem pogrebu, na ponovnem pokopu Napoleona I. leta 1840 in na pogrebu Frédérica Chopina leta 1849. Odtlej je Rekviem doživel že nešteto izvedb.

Z Leonardom Bernsteinom

https://en.wikipedia.org/wiki/Timeline_of_Mozart%27s_Requiem

Marijan Zlobec