Ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, ki ga lahko označimo tudi kot simbolno združevalno vezje slovenskega naroda, se spominjamo našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Žal ne obstaja niti ena Prešernova likovna upodobitev, za katero bi lahko z vso gotovostjo trdili, da je nastala še za časa njegovega življenja, zato je toliko bolj pomembno vsako novo odkritje njegovega portreta. Za veliko presenečenje je poskrbela ljubljanska Galerija Antikvitete Novak. V relativno kratkem času so pridobili kar dva nova oziroma manj znana ali neznana in pozabljena portreta Franceta Prešerna.
Prvo odkritje pripada dr. Ferdinandu Šerbelju, muzejskemu svetniku ter sodnemu izvedencu in cenilcu za likovno umetnost, ki je ob pregledovanju zagrebške zbirke Muzeja za umetnost in obrt odkril portret z naslovom Portret plavokosog muškarca. Iz najdene podobe je jasno razvidno, da je doslej najbolj znani portret Goldenstein naslikal kot “kopijo” tega akvarela.
K maloštevilnim upodobitvam Franceta Prešerna pa sedaj Galerija Antikvitete Novak dodaja še en na novo odkrit portret, ki prikazuje pesnika v stoječi drži ali podobi.
Portret je odkril zasebni zbiralec iz Ljubljane, na ogled pa je v Galeriji antikvitete Novak.
Portret je naslikal znani portretist tistega časa, Anton Čeh (1882-1930). Portret je signiran in datiran z letnico 1905, Čehov do sedaj dobro znani portret Prešerna pa je datiran 3 leta pozneje, 1908. Gre za enega pomembnejših Prešernovih portretov, ki je bil razstavljan v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi, trenutno pa se nahaja v Muzeju Jesenice. Ob bok temu portretu lahko sedaj postavimo na novo odkriti Čehov portret Prešerna, ki prikazuje mlajšo podobo Prešerna v njegovi pesniški vznesenosti ter s pripomočki in potrebščinami, ki jih je pri svojem delu uporabljal. Vznesenost in pesniško ustvarjanje je prikazano s popisanimi listi ter zmečkanim papirjem, ki leži na tleh ob mizi.
Tehtno premišljena upodobitev pesnikovega obraza izraža zamišljenost ter rahlo melanholičnost in željo po izpovedi. Njegovo postavo je umestil v izpopolnjeno delovno okolje med mizo in stol, s peresom v desni in pesmarico v levi roki. Tako smo s to sliko pridobili žlahten portret našega največjega pesnika v njegovem ustvarjalnem zanosu. (Po predstavitvi Špele Stramšek).
Marijan Zlobec