Razstava Taljenje Podobe podnebnih sprememb


V Galeriji Jakopič v Ljubljani bodo v torek, 18. januarja, ob 19. uri odprli aktualno podnebno in ekološko, naravovarstveno razstavo. Taljenje s podnaslovom Podobe podnebnih sprememb skozi dela 17 umetnikov in umetnic razkriva globalno razsežnost problema taljenja ledenikov s podobami pojavov iz več kot tridesetih držav in ozemelj ter poudarja, kako podnebna kriza vpliva na celoten planet. Cilj razstave je navdihniti in aktivirati ljudi po svetu, naj se dejavno ukvarjajo s problematiko ter se zavežejo, da bodo od politikov in oblasti zahtevali odgovorno okoljsko politiko.

Z razstave Taljenje, Ledenik 2, 2016, foto Noémie Goudal

Project Pressure je nevladna organizacija, katere poslanstvo je vizualno prikazovati podnebno krizo s pomočjo umetnosti kot pozitivne stične točke, ki navdihuje delovanje in spremembe v smeri pravih rešitev. Organizacija od leta 2008 sodeluje s svetovno priznanimi umetnicami in umetniki, ki po njenem naročilu po svetu izvajajo odprave, v katerih sodelujejo z znanstvenicami in znanstveniki, da zagotovijo verodostojnost svojega dela.

Njihovi projekti bodo predstavljeni v Galeriji Jakopič na razstavi Taljenje. Podobe podnebnih sprememb, ki je rezultat sodelovanja med organizacijo Project Pressure ter Muzejem in galerijami mesta Ljubljane.

Izbrana umetniška dela obravnavajo vprašanje izginjajočih ledenikov in z različnimi umetniškimi sredstvi prikazujejo vpliv podnebnih sprememb. Izgubo mase ledenikov lahko neposredno pripišemo globalnemu segrevanju ozračja in je tako ključni pokazatelj podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek.

Razstava popelje gledalca na popotovanje v treh poglavjih. Uvodni del, naslovljen Pomen ledenikov, ponuja vpogled, zakaj so ledeniki bistveni indikatorji podnebne krize. Primerjane podobe ledenikov, posnete v različnih letih, prikazujejo zmanjševanje ledeniške mase in vpliv podnebnih sprememb. Drugi del, Pereče teme, proučuje aktualna geopolitična, arheološka in kulturna vprašanja: od pomena odtekanja ledeniške vode za namakanje, vodno energijo in pitno vodo do novega zarisovanja mej znotraj Evrope zaradi taljenja ledenikov.

Zadnji del razstave z naslovom Posledice taljenja prikazuje znana dejstva in hkrati gledalce preseneti s podobami tistih posledic podnebnih sprememb, ki segajo veliko dlje od dviga morske gladine.

O sodelujočih avtorjih

V Ljubljani se bo od 17. do 21. januarja mudil kustos razstave in ustanovitelj Project Pressure Klaus Thymann, tudi fotograf, filmar, raziskovalec in alpinist.

Klaus Thymann

Danska  (1974)

Klaus Thymann skozi svoje delo izpostavlja pomen obravnavanja podnebnih sprememb kot svetovnega problema. Ključna elementa njegove prakse sta kartiranje in raziskovanje belih točk na zemljevidu, s čemer razkriva, da spremembe temperatur in njihovi učinki na naše vire niso enakomerno porazdeljeni po zemeljski obli.

Na razstavi sodelujejo še:

Simon Norfolk

Nigerija (1963)

Oktobra 2014 je Simon Norfolk z ognjem označil meje nekdanjega območja sprednje strani ledenika Lewis na gori Keniji tako, da je prikazal, do kod je segal v letih 1934, 1963 in 2004. Rezultat so primerjalne podobe, ki prikazujejo sprednjo stran ledenika, kakršen je bil nekoč in danes. Za serijo je prejel nagrado Sony World Photography Award 2015 v kategoriji pokrajin.

Peter Funch

Danska (1974)

Umetniška dela Petra Funcha so zasnovana kot razglednice in zgodovinske podobe, ki služijo kot primerjalni viri vizualnih informacij. Kot vidni dokaz umikanja ledenikov omogočajo opazovanje učinkov podnebnih sprememb.

Christopher Parsons

Združeno kraljestvo (1983)

Christopher Parsons je združil moči z raziskovalno skupino, ki je proučevala ledenike v Himalaji. Tam so pridobili vzorce ledeniških bakterij, prostemu očesu nevidnih mikroorganizmov, ki so jih nato vzgojili in analizirali. Prikaz mikroskopskih elementov skupaj z nepalsko pokrajino gledalcu razkriva različne perspektive podnebne krize.

Erwin van den Ijssel / PostPanic , Erik Schytt Holmlund in Klaus Thymann

Na podlagi fotografij doline Tarfala in gore Kebnekaise na Švedskem iz let 1946, 1959, 1980 in 2017 je skupina s pomočjo fotogrametrije razvila nov način vizualnega prikaza zgodovinskih sprememb. Ko se video postopno približuje novejšemu času, ni več mogoče zanikati nenehnega uničujočega človeškega vpliva na pokrajino.

Edward Burtynsky

Kanada (1955)

Edward Burtynsky pokaže, kako silovite spremembe doživlja Zemlja, pri čemer posebej izpostavi učinke človeške dejavnosti. Umetnik opozarja, da z nenehnim upadanjem ledenikov po svetu izgubljamo življenjsko pomemben vir sladke vode.

Adam Hinton

Združeno kraljestvo (1965)

Kratki film Adama Hintona prikazuje družbeni učinek podnebnih sprememb. Hinton je obiskal kmetovalske skupnosti v Indiji, odvisne od odtekanja vode s Himalaje, in prikazal okoljske vplive na njihovo življenje.

Broomberg & Chanarin

Južna Afrika (1970) & Združeno kraljestvo (1971)

Adam Broomberg in Oliver Chanarin prikažeta artefakte, ki jih zaradi globalnega segrevanja razkrivajo hitro taleči se ledeniki. Vse doslej jih je povsem ohranjene prekrivala ledena gmota. V sodelovanju z arheološkimi ustanovami in glaciologi v Švici sta ustvarila delo, ki priča o intimnih in kompleksnih človeških zgodbah, pokopanih v ledu.

Noémie Goudal

Francija (1984)

Noémie Goudal je spremenljivost okolja naredila otipljivejšo z zrcalno podobo premikajoče ledeniške pokrajine, ki jo je postavila kot fotografsko instalacijo velikega formata. Njeno delo deluje kot opomnik o spremenljivosti navidezno stalnega in kot vizualni prikaz pospešenih sprememb v naravi.

Scott Conarroe

Kanada (1974) Fotografije velikega formata Scotta Conarroa obujajo romantično slikovno tradicijo, hkrati pa krajino umeščajo v sodobni kontekst. Conarroe proučuje meje, ki so jih glede na ledenike začrtali alpski narodi. Del ozemlja tvori led – ko se ledeniki umikajo, se spreminja tudi ozemlje in nastaja nova topografija.

Toby Smith

Združeno kraljestvo (1982)

Toby Smith je obhodil goro Aragac in se povzpel na njegove vrhove ter raziskoval skupnosti in pokrajine, bogate z religiozno in znanstveno ikonografijo. Prikazal je dolgo zgodovino civilizacije na kraju, kjer gore zasedajo posebno mesto tako v lokalni ekologiji kot verovanju.

Michael Benson

ZDA (1962)

Delo Michaela Bensona se osredotoča na presečišče umetnosti in znanosti. Benson ustvarja satelitske fotografije ledenih površin Arktike in Antarktike. Satelitska fotografija je edini način za prikaz tako obsežnih področij ledenih gmot.

Norfolk + Thymann

Nigerija (1963)/ Danska (1974)

Lokalni švicarski podjetniki so v poskusu, da bi ohranili ledeniško jamo na Ronskem ledeniku, ki je tamkajšnja turistična znamenitost, precejšnji del ledene gmote prekrili s termalno odejo, po Kateri naslov Mrtvaški prt. V skupnem delu Simon Norfolk in Klaus Thymann izpostavljata finančna vprašanja kot gonilno silo človekovega prilagajanja spreminjajočemu se podnebju.

Richard Mosse

Irska  (1980)

Konceptualni dokumentarni fotograf Richard Mosse je s fotoaparatom velikega formata na plošče fotografiral ledeno jamo pod ledenikom Vatnajökull na Islandiji.

Corey Arnold

ZDA  (1976)

V obdobju treh tednov v septembru 2013 je umetnostni fotograf in ribič Corey Arnold na krovu poljske oskrbovalne ladje Horyzont obplul arktični arhipelag. Arnold v svojem delu razmišlja o medsebojni povezanosti naravnega sveta, morja in plimskih ledenikov.

Spremljevalni program razstave

Do 20. januarja bo na plakatnih mestih TAM-TAM pri Šestici na ogled plakatna akcija ob razstavi Taljenje. Podobe podnebnih sprememb.

Javna vodstva v slovenskem jeziku bodo vsako nedeljo ob 16.30, v angleškem jeziku pa vsako soboto ob 16.30.

Vodstvo s kuratorjem Klausom Thymannom (Project Pressure) bo 19. januarja ob 18. uri.

Geografske podobe podnebnih sprememb

Cikel predavanj, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

Ledeniki – neposredni kazalci podnebnih sprememb pred domačim pragom, mag. Miha Pavšek. (16. februarja ob 18.uri).

Odziv slovenskih vodotokov na podnebne spremembe, dr. Mauro Hrvatin. (16. marca ob 18. uri).

Naši pogledi na naravo od varovanja okolja do prilagajanja na podnebne spremembe, dr. Blaž Komac. (5. aprila ob 18. uri).

(M – oder) Lojze Žust: Metoda globokega učenja za napovedovanje poplavljanja morja. (22. februarja ob 18. uri).

Študijska skupina Od blizu: Fotografija kot način videnja sveta

Dodatne informacije so dostopne na povezavi:

https://mgml.si/sl/galerija-jakopic/razstave/495/taljenje/

(Po tiskovnem sporočilu)

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja