Podpredsednik Slovenske matice Janez Stergar mi je poslal v branje Tednik PEN, ki se poleg novoletnih voščil dotika realnega življenja v Sloveniji in na tujem. Predsednica SC PEN, Tanja Tuma je objavila uvodno pismo z nagovorom, iz katerega zaveje mogočna solidarnostna gesta tako celotnega PEN kot posameznikov, še posebej pesnika Borisa A. Novaka, ki je napisal balado in jo posvetil nedolžni desetletni deklici, ki se je v nesrečnih okoliščinah utopila v mejni reki Dragonji, ko je skupaj z materjo nameravala najti zatočišče pri nas. Prav tako odmeva imenovanje Juliana Assangea za častnega člana Slovenskega centra PEN. Najprej objavljam pismo predsednice SC PEN, Tanje Tuma.
Tanja Tuma, foto Marijan Zlobec
“Dragi člani in članice, v času mojega dela v knjigotrštvu in založništvu je bil prvi teden januarja vedno zelo naporen, saj je bil to čas inventure. Knjige smo preštevali, prelagali, pospravljali, ves čas pa se jih dotikali, kar v času rastočega elektronskega založništva verjetno kmalu več ne bo mogoče.
Tudi člani in članice upravnega odbora smo se ob koncu prejšnjega in začetku novega leta posvetili zadevam, ki so obvisele v zraku ali kako drugače ostale nerešene. Novoletno poslanico smo skupaj z balado Borisa A. Novaka namenili v Dragonji utopljeni deklici Rahimi, ki je namesto toplega gostoljubja našla smrt v mejni reki.
Ko pozabljamo, da so človekove pravice univerzalne in ne relativne, sami sebi kopljemo jamo. Na to opozarjamo tudi v podpornem pismu Julianu Assangeu, ustanovitelju Wikileaksa, ki v belmarški ječi čaka na usmiljenje nekega sodnika. Narobe. Assange je pogumno nastavil najbolj demokratičnim deželam na svetu njihovo zrcalo. Po Cankarju ni zrcalo krivo, če jim njihova podoba v njem ni bila všeč. V tem tednu smo tudi člani in članice upravnega odbora izglasovali, da po vzoru Nemškega PEN-a, sprejmemo Juliana Assangea kot častnega člana našega centra. Publicistu vsaka beseda podpore pomaga, tudi iz Slovenije.
Mednarodne aktivnosti pa vsekakor ne smejo zasenčiti položaja doma in težav pred našim pragom.
Pritiski na novinarje se nadaljujejo in se bodo nedvomno do volitev še stopnjevali. Lansko leto smo objavili kar nekaj peticij v podporo Slovenski tiskovni agenciji, na koncu se nam je zdelo, da so vsi pozivi zaman. Zato smo člani in članice v oktobru pripravili pismo v podporo STA-ju, ki so ga podprli predsednik mednarodnega PEN-a in mnogi ugledni mednarodni člani in centri. Poslali smo ga predsedniku Evropskega parlamenta, predsednici Evropske komisije in pristojnim komisarjem. Malo smo si oddahnili, ko se je položaj vsaj za leto 2021 v prvih dneh novembra uredil in upamo, da se bodo razmere letos dokončno izboljšale. Presenečeni in veseli smo konec decembra prejeli pismo podpredsednice Evropske komisije, gospe Věre Jourové, v katerem nam odgovarja na naše skrbi, še posebej spodbudno je, da je v pripravi nov zakon o evropski medijski svobodi. Prevod pisma boste lahko brali v prihodnjem Tedniku.
Žal se je položaj novinarjev tudi v Evropski uniji v zadnjih letih zelo poslabšal. Priča smo ubojem novinarjev, zlorabi sodnega sistema za njihov pregon in utišanje, v nekaterih deželah pa so kritični glasovi povsem umolknili. Kljub številnim težavam upam, da Slovenija ne pluje nazaj v enoumje.
Ko zrem v Novo leto 2022, me ni toliko strah epidemije Covida-19, ki jo bomo s cepljenjem prej ali slej obvladali. Bolj me je strah epidemije sovraštva, ki se je zajedla v vse pore našega bivanja. Sovražni govor je nevaren predhodnik spopadov in vojn. Tudi zaradi dejstva, da moramo člani in članice držati skupaj v smislu vrednot Temeljne listine in prijateljstva, smo zavzeli stališče glede pritožbe Svetlane Slapšak, ki se vleče skoraj dve leti.
Moja največja želja je, da bi se člani in članice v letu 2022 srečevali, razpravljali in sodelovali kot prijatelji.
Srečno in zdravo 2022!”
Predsednica SC PEN, Tanja Tuma
Boris A. Novak, foto Marijan Zlobec
Kralj svobode
(Balada o desetletni gluhonemi, invalidni kurdski deklici Rahimi, ki je na begu iz Turčije izgubila življenje na dnu slovensko-hrvaške mejne reke Dragonje v noči med 9. in 10. decembrom 2021)
Le zakaj so šli od doma?
Bolje bi bilo ostati.
Le kako naj hčerka hroma
trka po zaprtih vratih,
prečka meje pred soldati,
ki jih ne razume, gluha?
Hočejo le košček kruha
onstran te ledene vode,
kjer jih čaka Kralj Svobode …
In močnejši so od dvoma,
z vedrim vetrom v podplatih,
stran od revščine, ječ, zloma …
A zakaj je bleda mati
morala vodiču dati
šop denarja? Topla juha
se na zvezdni peči kuha,
tam nad snom ledene vode,
kjer jih čaka Kralj Svobode …
Na meji piše: STOP! NIKAMOR!
Reko brede trudna mati,
nese hčerko štuporamo.
Varna bo med tremi brati,
vsa družina pa bo hkrati
našla pot, prihodnost, skupaj!
Tihotapijo dlan upa
tam po spolzkih skalah vode,
kjer jih čaka Kralj Svobode …
Na poti v Slovenijo
Smrt ugrabi deklico.
Na rečnem dnu jo najdejo.
To se ne bi pripetilo
prosilcem milostnih azilov,
ker bi jih mejni policaj
Hrvatom brž poslal nazaj,
daleč stran od mrzle vode,
koder vlada Kralj Svobode …
Zato Slovenija ni kriva,
da begunka ni več živa,
saj Slovenija ne krati
mladoletnim tujkam spati
v ledeni krsti vode,
koder vlada Kralj Svobode
Boris A. Novak
Julian Assange na mednarodni tiskovni konferenci leta 2014, foto Wikipedija
Javno pismo Slovenskega centra PEN v podporo Julianu Assangeu
Na prvi ponedeljek novega leta 2022 smo člani in članice upravnega odbora Slovenskega centra PEN soglasno izvolili Juliana Assangea za častnega člana našega centra. Za ta korak smo se odločili iz dveh razlogov: prvič, v upanju, da bo poleg nemške in mednarodne tudi naša podpora pomagala Assangeu na njegovi sodni poti in drugič, ker je Julian Assange najbolj pogumen novinar in publicist zadnjih dveh desetletij, za kar osebno in poklicno plačuje izjemno visoko ceno. Zapreti nekoga samo zato, ker je objavil resnico, je v nasprotju z vsemi demokratičnimi ureditvami, ki temeljijo na svobodi govora in novinarstvu kot četrti veji oblasti.
Glavna krivda Juliana Assangea je, da je z objavami na Wikileaksu razgalil dvoličnost svetovnih demokracij, še posebej, kadar vodijo vojne v tujih državah kot Irak in Afganistan. V današnjem jeziku je njegova »kalvarija« z demokratičnimi sodišči nedvomno značilen primer SLAPP-a, strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti. Ko obsojamo sodni pregon Juliana Assangea, obsojamo pregon slehernega novinarja in publicista na svetu, vključno s slovenskimi, kadar se znajdejo pod pritiski vplivnežev, ki hočejo resnico prikriti.
Evropska komisija na čelu s predsednico Ursulo von der Leyen in podpredsednico Věro Jourovo je v Akcijskem načrtu za evropsko demokracijo svobodo in neodvisnost medijev postavila med najpomembnejše cilje demokratične Evrope. Svobodo tiska naj bi posebej urejal nov zakon o medijski svobodi, ki bo šel v obravnavo jeseni leta 2022. Upajmo, da bo zaščitil vse pišoče in žvižgače. Bojimo se, da bosta za Juliana Assangea zakon in z njim zavest o svobodi govora prišla prepozno. Vsekakor mu je sodni pregon uničil življenje in mu odvzel osnovne človekove pravice. In to samo zato, ker je objavil resnico.
Demokracija, ki zatira resnico, vsekakor ni prava demokracija.
Upravni odbor Slovenskega centra PEN
Ljubljana, 5. januar 2022 (Povzeto po Tedniku PEN)
Marijan Zlobec