Prof. Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani KKS-Lj, je kot praznično in novoletno čestitko objavil Program delovanja za leto 2022. Stergar je hkrati podpredsednik Slovenske matice v Ljubljani in tako povezuje slovenstvo in Slovence doma, v zamejstvu in zdomstvu, na organizacijski, programsko – vsebinski, informativni, kulturno dogodkovni, obiskovalni, izmenjalni in združevalni ravni v vseslovensko občestvo. Pisatelj Boris Pahor je neštetokrat dejal, da ko se bo začelo krhati in usihati slovensko obrobje, bo kmalu prizadeta tudi Ljubljana. Še več, kritično je pripomnil, da Ljubljane zamejstvo ne zanima. To vidimo tudi v aktualni politiki na vseh straneh, ko ostaja globalno slovenstvo kot narodnostni in programski pojem zelo zadaj, da ne rečemo na zadnjem mestu prioritet. Iz Stergarjevega programskega besedila objavljam nekaj vsebinskih poudarkov.
Boris Pahor – Ljubljane slovensko zamejstvo ne briga, foto Marijan Zlobec
“Navkljub negotovosti in omejitvam zaradi pandemije Covid-19 načrtuje KKS-Lj v 94. letu svojega kontinuiranega delovanja z volonterskim delom in večinoma s prispevki članov na podoben način kot doslej uresničevati svoje programske cilje. Ti so zelo skladni z vsemi cilji in poudarki javnega razpisa Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2022. Kot soorganizator in promotor prireditev, s katerimi se koroški in ostali zamejski Slovenci predstavljajo v Ljubljani in v nekaterih drugih krajih osrednje Slovenije, ter s prijateljskimi oz. organizacijsko-tehničnimi uslugami nosilcem čezmejnega sodelovanja, bo KKS-Lj utrjeval identiteto, strukture in dejavnosti zamejskih Slovencev ter jih povezoval z Republiko Slovenijo, predvsem na področju kulture, izobraževanja in znanosti.
Prof. Janko Zerzer na predstavitvi knjige Po koroških poteh, foto Marijan Zlobec
Posebno pozornost bo posvečal dejavnosti mladih in za mlade vseh starostnih skupin ter skrbi za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika. V poročilu za iztekajoče se »kovidno« leto 2021 bomo lahko našteli in dokumentirali, kako smo navedene poudarke in posamezne načrtovane dogodke ter oblike povezovanja uspešno izvedli, četudi njihov manjši del zgolj v časom prilagojeni virtualni obliki. Ocenjujemo, da je zdaj tudi večji del sprotnega poročanja o našem klubskem pospeševanju čezmejnega kulturnega sodelovanja ni več v tiskani obliki, ampak je predstavljeno v spletnih, radijskih in TV-medijih.
Jani Oswald, foto Marijan Zlobec
Zaradi koronske epidemije in prestavitve ali odpovedi vrste dejavnosti slovenskih zamejskih ustvarjalcev do nadaljnjega ostaja nekaj zmanjšana frekvenca sicer tedenskega razpošiljanja e-okrožnic / Koroškega e-vestnika z izborom vabil na osrednje zamejske in čezmejne prireditve, z opozorili na novo izdano literaturo o zamejstvu, na zgodovinske in osebne jubileje ipd. Okrožnice pošiljamo na skoraj 1.500 zamejskih ter z zamejstvom povezanih naslovov (od tega tudi 240 medijskih), za večje prireditve pa še na dodatnih nekaj sto. Klubske e-okrožnice so dostopne na spletnih straneh ter jih povzemajo tudi okrožnice drugih civilno-družbenih organizacij (npr. spletni skupini »Slo-mejci« in »Slov-Lit«). 3- do 4-krat na leto razpošljemo pisna vabila na najpomembnejše prireditve iz našega delokroga, in sicer na 180 naslovov klubskih članov in še na nekaj deset naslovov posebej vabljenih glede na vsebino dogodka.
Janez Stergar, foto Marijan Zlobec
Zamejskim partnerjem pomagamo kot ljubljanski so-prireditelji ali gostitelji koroških ter drugih zamejskih kulturnih prireditev, kot so: tiskovne konference, predavanja, simpoziji, literarna branja, likovne in strokovne razstave, koncerti, gledališke in lutkovne predstave.
Predvsem od zdravstvenih razmer bo v letu 2022 odvisno, kako bomo lahko nadaljevali tradicijo, da z večjimi ali manjšimi skupinami obiščemo zamejske kraje in pomembnejše prireditve (vse do leta 2020 npr. s polnim avtobusom poslušalcev koncert »Koroška poje« v Celovcu). Prizadevali si bomo za nove termine načelno že pred časom dogovorjene koroške turneje ljubljanske Korošice, šansonjerke Vite Mavrič. Spet se dogovarjamo za aktivno udeležbo naših klubskih članov na več zamejskih znanstvenih in kulturnih prireditvah; v par zadnjih letih smo klubski odborniki vidno sooblikovali Obirska pisateljska srečanja; mag. Lidija Golc (r. Grafenauer) z literarnimi stvaritvami neumorno zalaga koroške revije in založbe. Mdr. bo v letu 2022 klubska podpredsednica dr. Anja Dular kot urednica predstavila novo knjigo (svoje pokojne tete) Lidije Matthews Zwitter »Pisma iz Londona 1939-1946«, klubski tajnik dr. Danijel Grafenauer pa kot urednik novi zbornik razprav o koroškem plebiscitu; založnica obeh knjig je Slovenska matica, ki v svoji dvorani tradicionalno gosti tudi naše prireditve (podpisani klubski predsednik je namreč hkrati podpredsednik Matice). Uveljavilo se je že, da več klubskih članov na vsakoletnem Mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu vsebinsko so-oblikuje okroglo mizo Pen-ovske alpsko-jadranske mreže; klubski predsednik za to skrbi kot član upravnega odbora Slovenskega centra PEN.
Založnik in pisatelj Lojze Wieser, foto Marijan Zlobec
Za klubsko vodstvo in finance poseben izziv predstavljajo vsakoletni KKD-Lj – Koroški kulturni dnevi v Ljubljani, saj za to revialno manifestacijo porabimo praktično vso subvencijo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu (2020: 2.950 € ter 2021: 2.900 €). Dosedanji ljubljanski koordinator niza prireditev KKD-Lj (Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva Ljubljana – DSAP-Lj) je lani organiziral le še en dogodek od petih, letos pa dva od sedmih. Našemu Klubu poleg skoraj celotnega obveščanja razvajenega in v kovidskih okoliščinah tudi preplašenega ljubljanskega občinstva ostaja skrb za finančno pokritje in vsebinsko predstavitev koroških dejavnosti, ki so povezane z jezikom in jih izvajajo mladi (predstavitve knjig, recital, lutkovna predstava). Dogovarjanje z obema koroškima slovenskima kulturno-prosvetnima centralama in z založbami za konkretni program KKD-Lj aprila 2022 je v glavnem zaključeno in potrjuje velik interes za predstavitve v slovenski narodni in državni metropoli, posebej zaradi trenutnih odpovedi več sicer običajnih gostovanj v Ljubljani (mdr. prestavitev Slovenskega knjižnega sejma na splet). Sami ali skupaj s partnerskimi društvi (poleg že omenjenih sta to še Klub Korošcev Ljubljana in Svetovni slovenski kongres) bi si tudi v letu 2022 želeli izpeljati par avtobusnih izletov oz. strokovnih ekskurzij v zamejstvo; te so vedno povezane z obiskom te ali one kulturne prireditve ali krajevnih slovenskih združenj ter zavodov.
Jože Kopeinig ob predstavitvi jubilejne knjige V začetku je bila beseda/je bila slika, foto Marijan Zlobec
Klasično, interno »klubsko« povezovanje in družabno življenje se odvija skoraj izključno ob robu čezmejno povezovalnih prireditev. V javnosti se občasno oglasimo ob odprtih vprašanjih manjšinskega varstva in bilateralnih – zlasti slovensko-avstrijskih – odnosov ter ob nastajanju mirovne regije Alpe-Jadran. Nadaljujemo urejanje zbranega dokumentarnega gradiva (vključno z »Kdo je (bil) kdo med koroškimi Slovenci«) in z njegovo postopno predajo v že obstoječi fond KKS-Lj v Arhivu RS. Od uspešnosti pridobivanja finančnih sredstev bo odvisna posodobitev klubskih spletnih strani, večje pojavljanje na spletnih družabnih omrežjih – priljubljenih med mlajšo generacijo, natis rednih in tematskih zvezkov revije Koroški vestnik ter sodelovanje pri izdaji še kakšne strokovne ali literarne knjige.
Vzdrževanje in postopno obnavljanje nekdaj Ciril-Metodovske in zdaj – po denacionalizaciji – klubske hiše s sedmimi stanovanji ter bivalno vrtno uto seveda ne sodita med klubske programske cilje, sprejete skoraj pred stoletjem, sta pa stalna skrb našega vodstva. Vzdrževalna in investicijska dela se finančno pokrivajo izključno iz (pri pooblaščenem upravniku) zbranih stanarin ter terminsko omejenih sovlaganj zainteresiranih najemnikov.”
Marijan Zlobec