Festival Ljubljana je že ob koncu poletnega 69. Ljubljana Festivala predstavil že peti Zimski festival. Spomnimo se, da je bil poprejšnji najprej v celoti napovedan, nato delno odpovedan, spričo zaostrovanja pogojev organiziranja koncertov spričo pandemije pa na koncu povsem odpovedan. Sedaj pa Festival Ljubljana upa na boljše čase in pogoje, tako da napoveduje izvedbo festivala med 28. januarjem in 5. februarjem. Program bo predstavil večinoma dela skladateljev iz obdobja baroka, klasicizma in romantike. Festival Ljubljana v teh dneh nagovarja obiskovalke in obiskovalce festivalskih prireditev Festivala, da za letošnje praznike svoje najdražje presenetijo z darilnim bonom Festivala Ljubljana in jim podarijo vrhunsko kulturno doživetje.
Bart Van Reyn, foto bartvanreyn.com
Aktivnosti za uvedbo novega festivala v redni program so se pričele že v letu 2017, prva naznanitev festivala pa je bil koncert Londonskega kraljevega filharmoničnega orkestra. Vsako leto se na različnih lokacijah po Ljubljani za glasbene sladokusce zvrstijo koncerti z gostovanjem priznanih domačih in tujih umetnikov. Zimski festival bogati in poživlja mesto in zimsko dogajanje, navdušuje obiskovalce in izpopolnjuje umetnike.
Balthasar Denner – George Frideric Händel
Uvodni koncert 5. Zimskega festivala bo imel naslov À la Händel in bo potekal 28. januarja ob 19.30 v Slovenski filharmoniji.
Program:
J. S. Bach: Christ lag in Todesbanden, BWV 4
Giovanni Battista Ferrandini: Il pianto di Maria
***
G. F. Händel: Dixit Dominus, HWV 232
Otvoritveni večer Zimskega festivala naznanjajo tri ganljive baročne mojstrovine v izvedbi Orkestra in Zbora Slovenske filharmonije, pod taktirko flamskega glasbenika Barta van Reyna, ki se posebej posveča operi ter simfonični in operni glasbi in sodi med iskane belgijske dirigente svoje generacije.
Giovanni Battista Ferrardini
Na sporedu bosta Bachova kantata za zbor in Ferrandinijeva solistična kantata za mezzosopran, vrhunec koncerta pa je Händlovo najbolj viharno delo za zbor in soliste. Händel je delo, ki je polno vokalne virtuoznosti, strukturne razsežnosti in energičnosti, nedvomno zasnoval, da bi dokazal svojo zmožnost skladati v italijanskem slogu. Za doživeto interpretacijo bodo poskrbeli angleška sopranistka Julie Doyle, belgijska sopranistka Griet De Geyter ter Barbara Kozelj, uspešna in karizmatična slovenska mezzosopranistka, ki z izvrstnimi nastopi navdušuje občinstvo vodilnih svetovnih odrov.
Drugi koncert bo imel naslov Klavirski duo Schiavo Marchegiani in bo 30. januarja ob 19.30 v Viteški dvorani v Križankah.
Program:
J. S. Bach: Schafe können sicher weiden, BWV 208
W. A. Mozart: Sonata v B-duru, K. 358
Franz Schubert: Fantazija v f-molu, op. 103, D. 940
Johannes Brahms:
Madžarski ples št. 2 v d-molu
Madžarski ples št. 4 v f-molu
Madžarski ples št. 5 v fis-molu
Madžarski ples št. 6 v Des-duru
G. Rossini: Uvertura iz opere Tatinska sraka
Duo Schiavo-Marchegiani
Občinstvo in kritiki močno cenijo Duo Schiavo-Marchegiani po izjemni ekspresivnosti in naravnosti, lepoti zvoka, intenzivnosti in vseprežemajoči energiji, ki zaznamujejo njune nastope. Obeta se sijajno glasbeno doživetje, na katerem bosta pianista Sergio Marchegiani in Marco Schiavo, eden najbolj aktivnih in dinamičnih klavirskih duov na italijanski in mednarodni glasbeni sceni, združila svojo vizijo na črno-belih tipkah. V številnih državah prirejata solistične koncerte, obenem pa od leta 2006 nastopata tudi skupaj v najprestižnejših dvoranah po svetu ter na najslavnejših festivalih; izpostavimo lahko na primer newyorško Carnegie Hall, Zlato dvorano dunajskega Musikvereina in dunajsko Koncertno hišo. Bleščeči karieri sta ju ponesli tudi na mesto rednih gostov najprestižnejših orkestrov, kot so Londonski kraljevi filharmonični orkester, Berlinski simfonični orkester, Simfonični orkester Praškega radia, Istanbulski državni simfonični orkester, orkestri iz Budimpešte, Sofije, New Yorka, Madrida in drugi. Leta 2014 je založba Decca Records izdala njun prvi CD, posvečen Franzu Schubertu, in z njim sta požela številne pozitivne kritike.
Tretji koncert 5. Zimskega festivala bo 31. januarja ob 19.30 v Viteški dvorani Križank. To bo pianistični recital odličnega madžarskega pianista Jánosa Balázsa.
János Balázs v Budimpešti na koncertu posvečenem pianistu Georgesu Cziffri, foto MTI/Szigetváry Zsolt
Program:
F. Liszt: Fontane vile d’Este
R. Wagner – F. Liszt: Izoldina ljubezenska smrt
R. Schumann – F. Liszt: Posvetilo
C. Saint-Saëns – J. Balázs: Labod iz suite Živalski karneval
F. Liszt – J. Balázs: Madžarska rapsodija št. 6
S. Rahmaninov – J. Balázs: Vokaliza
G. Puccini – J. Balázs: Arija Laurette iz opere Gianni Schicchi
J. Brahms – Georges Cziffra – J. Balázs: Madžarski ples št. 5 v fis-molu
J. Brahms – Georges Cziffra – J. Balázs: Madžarski ples št. 6 v Des-duru
M. M. Ponce – J. Balázs: Zvezdica
J. Strauss – J. Balázs: Reminiscence
János Balázs, foto Festival Ljubljana
János Balázs, eden najuspešnejših in najbolj priznanih pianistov na madžarski sceni klasične glasbe, je znan po nastopih v najprestižnejših koncertnih dvoranah sveta. Diplomiral je na Akademiji za glasbo Franza Liszta v Budimpešti, kjer je danes tudi profesor klavirja. V zadnjih letih je z uspešnimi koncerti v Evropi požel številne pohvale javnosti. Balázsu so njegova strast do klavirja, prizadevanje, da bi segel onkraj opredeljenosti glasbenih žanrov, in dar za improvizacijo prinesli bleščeč ugled; ta preveva tudi njegove koncerte, ki navdihujejo kritike in občinstvo. Navdih črpa pri dveh legendarnih glasbenikih: Franzu Lisztu in Georgesu Cziffri, slavnih pianistih, ki sta tudi pripomogla k njegovemu pianističnemu vzponu. Tako je Balázs postal umetniški vodja Festivala Georges Cziffre, ki ga je leta 2016 ustanovil v poklon svojemu idolu. Od takrat je festival prerasel v eno najprestižnejših prireditev klasične glasbe na Madžarskem, kjer so nastopili številni priznani umetniki, kot so Miša Majski, José Cura, Vadim Repin, Arkadij Volodos, Fazıl Say, Pierre-Laurent Aimard, Jevgenij Kisin in drugi. Leta 2019 je János Balázs prejel Kossuthovo nagrado, najvišjo madžarsko nagrado za umetnost, istega leta pa je postal tudi Steinwayev umetnik.
Georges Cziffra
Glasbeni svet letos obeležuje spomin na Györgyja Cziffro, svetovno znanega pianista, poklonil pa se mu je tudi izvršni odbor organizacije UNESCO, ki je stoto obletnico njegovega rojstva vključil na seznam pomembnih obletnic. Na Madžarskem, v umetnikovi rojstni državi, so leto 2021 razglasili za spominsko leto, posvečeno nepozabnemu pianističnemu geniju, in pripravili obsežen program dogodkov pod umetniškim vodstvom madžarskega koncertnega pianista Jánosa Balázsa. Tudi ta koncert je eden izmed dogodkov, ki potekajo v spominskem letu, posvečenem Györgyju Cziffri.
Slavni madžarski pianist je nekoč nastopil na svojem pianističnem recitalu v nabito polni Slovenski filharmoniji kot gost Festivala Ljubljana.
Maria João Pires, foto Festival Ljubljana
Na četrtem koncertu se bo v Ljubljani ponovno (nekoč je nastopila v Zlatem abonmaju v Cankarjevem domu) predstavila svetovno znana pianistka Maria João Pires. Kot solistka bo gostja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Ricarda Castra. Koncert bo 1. februarja ob 19.30 v Cankarjevem domu.
Program:
L. van Beethoven: Uvertura Coriolan v c-molu, op. 62
F. Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 2 v f-molu, op. 21
***
H. Villa-Lobos: Bachianas Brasileiras št. 4
I. Stravinski: Ognjeni ptič, baletna suita iz leta 1919
Vsi posnetki klavirskih koncertov za DG
Ena najbolj priznanih izvajalk na svetu, portugalska pianistka Maria João Pires, se je rodila v Lizboni leta 1944. Prvi javni nastop je imela pri sedmih z Mozartovimi klavirskimi koncerti v Portu na Portugalskem. Dobro leto pozneje je prejela najvišjo portugalsko nagrado za mlade glasbenike. Od leta 1953 do 1960 je študirala na lizbonskem konservatoriju pri profesorju Camposu Coelhu in obiskovala tečaje kompozicije, teorije in zgodovine glasbe pri Francine Benoit. Študij je nadaljevala v Nemčiji, najprej na Münchenski glasbeni akademiji pri Roslu Schmidu, nato v Hannovru pri Karlu Englu.
Maria je navdušena izvajalka komorne glasbe ter velja za eno najboljših interpretk Beethovnovih in Mozartovih del. V svoji obsežni in zavidljivi karieri je nastopila z vsemi največjimi orkestri, kot so Berlinski in Dunajski filharmoniki, Kraljevi orkester Concertgebouw, Londonski kraljevi filharmonični orkester, Pariška filharmonija, Simfonični orkester iz Bostona, ter gostovala na največjih festivalih po svetu. Prav tako je prejemnica nagrad Mednarodnega glasbenega sveta (IMC), Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), nagrade gramofon za izvedbo Beethovnovega 3. in 4. klavirskega koncerta z dirigentom Danielom Hardingom ter Simfoničnim orkestrom Švedskega radia. V letu 2019 je prejela tudi medaljo za kulturne zasluge Ministrstva za kulturo portugalske vlade.
Ricardo Castro, foto dirigentova spletna stran
Na koncertu bo s Chopinovim Koncertom za klavir in orkester št. 2 v f-molu nastopila s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko Ricarda Castra, prvega brazilskega dirigenta, ki je prejel častno članstvo v Kraljevi filharmoniji.
Nicolas Bourdoncle
Peti koncert bo spet v znamenju klavirskega recitala. 2. februarja ob 19.30 bo v Viteški dvorani v Križankah nastopil pianist Nicolas Bourdoncle.
Program:
L. van Beethoven: Sonata v f-molu, op. 57, št. 23, »Appassionata«
F. Liszt: Leta romanja II
Après une lecture du Dante
Fantasia quasi sonata, S. 161/7
R. Schumann: Simfonične etude, op. 13
Francoski pianist Nicolas Bourdoncle se je rodil v mestu Aix-en-Provence leta 1998. Njegovo klavirsko igro prevevajo strast, muzikaličnost in samozavest. Klavir se je začel učiti z očetom Michelom Bourdonclom, znanim pianistom in pedagogom in kmalu začel obiskovati Konservatorij v Marseillu, študij pa je nadaljeval v razredu Rogerja Murara in Isabelle Dubuis na Nacionalnem konservatoriju za glasbo v Parizu ter leta 2015 diplomiral z najvišjim odlikovanjem. Trenutno ga poučujeta Nelson Goerner na Srednji glasbeni šoli v Ženevi in Bernard d’Ascoli v društvu Piano Cantabile. Leta 2012 je prejel tretjo nagrado na Mednarodnem tekmovanju v vietnamskem Hanoju, leta 2019 pa na mednarodnem klavirskem tekmovanju Premio Jaen. Od svojega prvega solističnega nastopa pri desetih letih v Odesi se je izkazal kot vzhajajoča zvezda francoskega pianizma. Program vključuje skladbe najbolj priznanih ustvarjalcev klavirske glasbe, L. van Beethovna, F. Liszta in R. Schumanna.
Joseph Calleja, foto Wikimedia
Šesti koncert bo realiziral za odpadli festival napovedan nastop slavnega opernega pevca, tenorista Josepha Calleje. Njegov koncert bo 3. februarja ob 19.30 v Cankarjeve domu. Nastopil bo s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije pod dirigentskim vodstvom Gianluce Marcianòja, ki smo ga v Ljubljani že spoznali, ko je lani na Kongresnem trgu dirigiral operno predstavo Verdijevega Nabucca.
Gianluca Marcianò na tiskovni konferenci, foto Marijan Zlobec
Program:
G. Verdi: Baletna glasba iz opere Macbeth
G. Verdi: »Ah, la paterna mano«, arija Macduffa iz opere Macbeth
C. Saint-Saëns: Bacchanale iz opere Samson in Dalila
J. Massenet: »Pourquoi me réveiller«, arija Wertherja iz opere Werther
G. Bizet: Preludij k 3. dejanju opere Carmen
G. Bizet: »La fleur que tu m’avais jetée«, arija Don Joséja iz opere Carmen
G. Puccini: Intermezzo iz opere Madama Butterfly
G. Puccini: »E lucevan le stelle«, arija Cavaradossija iz opere Tosca
***
F. Cilea: Intermezzo iz opere Adriana Lecouvreur
F. Cilea: »La dolcissima effigie«, arija Maurizija iz opere Adriana Lecouvreur
A. Ponchielli: Ples ur iz opere Gioconda
A. Ponchielli: »Cielo e mar« arija Enza Grimalda iz opere Gioconda
R. Leoncavallo: Intermezzo iz opere Glumači
F. Cilea: »La solita storia del pastore«, aria Federica iz opere Arležanka
A. Lara: Granada
Na Malti rojeni tenorist Joseph Calleja sodi med najuspešnejše koncertne umetnike 21. stoletja. Zaradi medenega glasu, ki spominja na legendarne italijanske operne pevce, se ga je na gostovanjih prijel vzdevek novi Pavarotti. Leta 1997 je na Malti debitiral z vlogo Macduffa v Macbethu, v letih kasneje pa je zmagal na Carusovem tekmovanju v Milanu in Domingovi Operalii. Pot ga je kasneje vodila na odre svetovnih opernih hiš, med drugim v Kraljevo operno hišo Covent Garden v Londonu, Dunajsko državno opero, Nemško opero v Berlinu, Metropolitansko opero, Opero v Strasbourgu in Washingtonu, prav tako pa je sodeloval s številnimi priznanimi umetniki, kot so Ana Netrebko, Elina Garanča, Plàcido Domingo, Rolando Villazón, Bryan Terfel, sir Antonio Pappano, Ricardo Chailly in drugi. Njegov operni repertoar se razteza od del francoskih skladateljev pa vse do velikih liričnih in verističnih tenorskih vlog. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo nastopil pod taktirko italijanskega dirigenta Gianluce Marcianòja.
Ob koncu predstave Nabucca pod dirigentskim vodstvom Gianluce Marcianòja, foto Marijan Zlobec
Sedmi koncert bo 4. februarja ob 19.30 v Viteški dvorani Križank. Nastopila bosta violinistka Maria Andreeva ob klavirski spremljavi Nejca Kampleta.
Program:
T. A. Vitali: Ciaccona za violino in orgle g-molu
F. Liszt: Sonata v h-molu, S. 178
C. Gounod: »Ah! je veux vivre dans le rêve«, arija Julije iz opere Romeo in Julija
C. Franck: Sonata za klavir in violino v A-duru
M. Ravel: Nočne prikazni
Nejc Kamplet, foto Festival Ljubljana
Nejc Kamplet je eden najuspešnejših pianistov mlajše generacije, ki bo zaznamoval sedmi večer klavirske glasbe letošnjega Zimskega festivala. Prihaja iz glasbene družine in igra klavir od svojega petega leta. Po končanem študiju na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu se izobražuje v Hannovru, v Nemčiji, pri svetovno priznanem profesorju Arieju Vardiju. Pri njem sta se med drugim izobraževala pianista Jefim Bronfman in Boris Giltburg. Nejc je prejemnik mednarodnih ter državnih nagrad, od mladih let pa aktivno sodeluje tudi na glasbenih festivalih po Sloveniji in tujini. Svojo klavirsko tehniko ter poetično ekspresivnost je izpopolnjeval pri številnih priznanih profesorjih, z izjemnimi dosežki pa si je prislužil štipendijo Ministrstva za kulturo v Sloveniji ter občin Gradec in Maribor. V letu 2021 nas je zastopal na 16. tekmovanju Arturja Rubinsteina v Izraelu, klavirskem tekmovanju, ki velja za enega najprestižnejših na svetu.
Maria Andreeva, foto youtube.com
Na violini in z vokalom se mu bo pridružila mlada ruska glasbenica Maria Andreeva, ki je trenutno študentka slovitega Moskovskega državnega konservatorija Čajkovski ter zmagovalka IX. in X. mednarodnega tekmovanja Čajkovski za mlade glasbenike v dveh različnih sekcijah; violina in klavir. S samostojnimi koncerti in kot solistka s številnimi orkestri je nastopila v različnih državah po svetu, prav tako pa je redna gostja priznanih festivalov, kot so Mozartfest in Rheingau Musik v Nemčiji, Porto Rotondo v Italiji, Musicanarias v Španiji in številni drugi.
Zaključek 5. Zimskega festivala bo v celoti posvečen Mozartu in bo 5. februarja ob 19.30 v Cankarjevem domu. Poslušali bomo slavni Rekviem, poleg Verdijevega najpogosteje izvajan izmed vseh v glasbeni zgodovini. Nastopili bodo: Giulia Semenzato, sopran, Wiebke Lehmkuhl, mezzosopran, Xabier Anduaga, tenor, Paul Armin Edelman, basbariton, Zbor Slovenske filharmonije, Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, Simfonični orkester RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom slavnega francoskega dirigenta Yana Pascala Torteliera.
Program:
W. A. Mozart: Rekviem v d-molu K. 626
Eno izmed najveličastnejših del iz zakladnice klasične glasbe Rekviem je zadnje delo velikega skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta. Najbolj znano mašo za umrle je napisal za skrivnostnega naročnika, grofa Franza von Walsegg-Stupacha, vendar je zaradi smrti ni nikoli dokončal. V svoji uglasbitvi maše za umrle se je sicer držal predpisanega sakralnega stila, kakršnega so izoblikovali Bach, Händel in italijanski baročni mojstri, vendar je stare obrazce združil s pretresljivo izkušnjo bližajoče se smrti. Rekviem s svojimi drznimi harmonijami in inštrumentacijo (mračna slovesna barva, ki jo orkestru dajejo basetni horni, fagoti in timpani) bolj kot katerokoli drugo glasbeno delo 18. stoletja napoveduje romantično dobo.
Marijan Zlobec