Zadnji koncert iz 29. mednarodnega glasbenega cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana je bil hkrati zadnji letos in ga bo nadaljeval naslednji šele sredi januarja. Najprej je nastopil kvartet flavtistk Con gaio, v drugem delu pa italijanski violinist Giulio Greci, ki pa je med drugim študiral v Ljubljani na AG pri Vasiliju Meljnikovu.
Kvartet flavt Con gaio: Annemarie Glavič, Jana Rumpf, Polona Šuligoj in Maruša Alegro, fotografije Marijan Zlobec
Kvartet flavt Con gaio si je za uvod izbral Mozartov Divertimento, K. 136, v treh stavkih: I. Allegro, II. Andante, III. Presto, v priredbi Franka Michaela. Glasbenice so takoj pokazale ves žar, voljo po nastopanju in dajanju svojega znanja v polni Viteški dvorani Križank (z nekoliko povečanih razmakom med vrstami). Kvartet odlikuje odlična skupna igra, prehajanje med solistično vlogo prve flavte in spremljavo, dokler ne pridemo do najbolj znane melodije v Presto. Mozart je vedno hvaležen za vsakršen koncertni nastop.
Pol kvarteta: Annemarie Glavič in Jana Rumpf
Pri Slikah s Korzike, op. 54 švicarskega skladatelja Josepha Lauberja, so flavtistke izbrale zadnje tri (od petih: Sérénade, Méditation, La Citadelle de Corte). Glasbenice so zelo poudarile temperament, razpoloženje, ritmično razgibanost, v zadnji sliki s piccolom solo; zelo močnim, odločnim, ognjevitim pa mladostno energijo.
Zamenjava v prvi flavti
Svoj nastop so zaključile s Tremi skladbami za štiri flavte francoskega skladatelja Eugènea Bozza. V prvi Très modéré prevladuje miren, skoraj žalosten melos, a speven, Andantino je bolj impresionističen z efektnim koncem, Allegro pa daje poudarek igrivosti in skupni igri, kot so jo mlade glasbenice z lahkoto dosegle.
Giulio Greci
V drugem delu koncerta smo z zanimanjem spremljali nastop mladega italijanskega violinista Giulia Grecija, ki se ponaša že z nekaj mednarodnimi uspehi. Izbral si je Sonato za violino in klavir št. 2 v D – duru, op. 94 bis v štirih stavkih Sergeja Prokofjeva. Sonata je zelo zahtevna in terja veliko ter celovito pripravljenost, ki pa je na posameznih mestih ni bilo v dovolj izpiljeni in interpretativno čisti meri, nekako je manjkal celovit pogled, ki poleg samozavesti pokaže še absolutno tehnično znanje, s katerim se potem violinist spopade z vsemi pastmi, ki jih je tu veliko. V celoti je bilo premalo vsega; plemenitosti, vzvišenosti, lepote tona, izpiljene tehnike, zlitja violinista s stilom in ne nazadnje s preveč energično, skoraj udarno pianistično spremljavo japonske pianistke Sae Lee.
Giulio Greci in Sae Lee
Za konec je izbral Capriccio po Saint – Saënsovi Etudi v obliki valčka Eugenèa Ysaÿa. Tehnično zahtevna skladba z obilico dvojemk in pizzicatov, malo skoraj erotike ali hedonizma, plesnega utripa, ornamentov in virtuoznosti deluje skoraj “šlagersko” in kaže skladatelja kot violinskega virtuoza, a bi v gostujočem violinistu raje videl večjo poglobljenost, ki je pogoj z potovanje k sebi in potem k nam.
Rože za konec
Marijan Zlobec