KRITIK.si

V mestu Omsk v Sibiriji je od 11. do 14. novembra 2021 potekala 2. mednarodna znanstvena konferenca “Dostojevski v različnih obdobjih in generacijah”, ki jo je organizirala Omska državna univerza F. M. Dostojevski. Konference se je z referatom “Dostojevski in glasba” udeležila tudi slovenska muzikologinja in glasbenica dr. Anita Prelovšek. Objavljam njeno poročilo o dogodku v Omsku v Sibiriji.

Muzej Dostojevskega na dan pisateljevega 200. rojstnega dne, foto osebni arhiv

Konferenco ob 200. obletnici rojstva velikega pisatelja so organizatorji začeli pripravljali še pred pandemijo covida-19. Ne glede na vse težave, ki jih je povzročila zdravstvena situacija (še na začetku novembra je na primer v Moskvi veljala enotedenska karantena in do zadnjega ni bilo povsem gotovo, ali bo tako pomemben dogodek v Omsku mogoče izpeljati), se je konference udeležilo 59 udeležencev iz različnih delov Rusije in nekaj iz tujine. Nekaj je bilo tudi referatov, ki so potekali po Zoomu v ruskem in manjše število v angleškem jeziku (s simultanim tolmačenjem).

Udeleženci konference

Izjemno obsežen program štiridnevne konference je bil tematsko razdeljen na več sekcij; nekatere od njih so potekale hkrati: Dostojevski v izobraževalni paradigmi regije, Dostojevski in njegova dediščina v svetovni in domači kulturi, Dostojevski in sodobni svet, Neznana poglavja v biografiji Dostojevskega, Poetika proze Dostojevskega, Dostojevski v umetnosti, Dostojevski in pravo ter Dostojevski v filozofski in religiozni kulturi.

Administrativna stavba Omske državne univerze, kjer je potekal zaključni del konference

Kakor potrjujejo naslovi različnih sekcij, se s preučevanjem Dostojevskega ukvarjajo strokovnjaki vseh poklicev: od literarnih zgodovinarjev, duhovnikov, pravnikov, filozofov, sociologov, psihologov, filologov, zgodovinarjev do muzikologov. Nabor tem za preučevanje Dostojevskega je tako rekoč neskončen, vsaka tema pa je podlaga za razprave, kar se je potrdilo tudi na tej konferenci. Še posebej aktualni so bili nekateri referati, ki so povezali literarno delo Dostojevskega s sodobnim svetom. Tako so na primer njegove misli v sodobnih medijih nemalokrat interpretirane tako, da se zdijo etično vprašljive. Zanimive so bile vzporednice med Dostojevskim in Masarykom, Dostojevskim in darvinizmom ter primerjava časa pri Dostojevskem in Proustu.

Slovesnost pri spomeniku Dostojevskemu

Precej diskusij so izzvali referati na temo Dostojevski in Evropa. Viktor S. Vajnerman, direktor Literaturnega muzeja F. M. Dostojevski v Omsku, je v knjigi z naslovom “Dostojevski o nas”, izdani v Omsku leta 2016, izbral tiste odlomke iz Dnevnika pisatelja Dostojevskega, ki po njegovem mnenju “zvenijo tako, kakor bi jih napisal naš sodobnik, in se dotaknejo vsega, o čemer mi govorimo, mislimo, na kar upamo in k čemur stremimo”. Dostojevski ni zaman pogosto imenovan prerok, saj lahko misli iz njegovih del povežemo z marsičem, kar se je zgodilo že po njegovi smrti ali se dogaja zdaj.

Muzej Dostojevskega – zaporniška obleka

Posebna sekcija konference, ki je potekala pod vodstvom umetnostne zgodovinarke in muzikologinje Elene Ernstovne Komarove, je bila namenjena odnosu Dostojevskega do drugih zvrsti umetnosti ter vplivu njegovih del na sodobno umetniško ustvarjalnost. Tako je glavna kustosinja Literaturnega muzeja F. M. Dostojevski govorila o razstavi ilustracij iz knjig Dostojevskega, ki jih hrani njihov muzej.

Originalno pohištvo iz salona Elene Stakenschneider v St. Peterburgu, na katerem je sedel Dostojevski

Gre predvsem za grafike avtorjev, ki so ustvarjali v 70. letih prejšnjega stoletja. Znano je, da so bile prve knjižne izdaje del Dostojevskega v skladu s tedanjo tradicijo brez ilustracij. Med drugim je bil v enem izmed referatov predstavljen vpliv Dostojevskega na delo in usodo slikarja Nesterova. Zanimiva je bila tudi predstavitev filmske upodobitve romana Idiot, kakor ga je v filmu interpretiral japonski režiser Akira Kurosawa. Vodja sekcije Elena Komarova je govorila o glasbeno-koreografski interpretaciji Bratov Karamazovih.

Anita Prelovšek med nastopom poleg voditeljice sekcije Dostojevski in glasba, muzikologinje Elene Ernstovne Komarove

Anita Prelovšek pa je na konferenci (v ruščini) govorila o Dostojevskem in glasbi, pri čemer je na začetku dodala kratek opis odnosa do Dostojevskega v Sloveniji in navedla prevode njegovih del v slovenski jezik. Referat je izzval več pozitivnih komentarjev in številna vprašanja ter bil zelo dobro sprejet, avtorica pa je dobila povabilo za objavo svojih znanstvenih člankov v publikaciji Omske državne univerze F. M. Dostojevski in v publikaciji omske znanstvene knjižnice A. S. Puškin. Za Slovenijo je nedvomno priznanje, da je na konferenci ob jubileju velikana ruske književnosti sodelovala tudi slovenska znanstvenica. Anita Prelovšek je bila na konferenco povabljena po priporočilu Natalije Arnoldovne Kuzmine, med letoma 1975 in 2019 profesorice ruskega jezika in književnosti na Omski državni univerzi F. M. Dostojevski in v zadnjih letih predavateljice ruskega jezika v Ruskem domu (do nedavnega Ruskem centru znanosti in kulture) v Ljubljani. Formalnosti za potovanje v Omsk je v zahtevnih časih epidemije pomagal uresničiti gospod Andrej Šter z Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.

Muzej Dostojevskega – 4-5 kilogramski okovi

Poleg dela posameznih specializiranih sekcij in plenarnih zasedanj je konferenco spremljal pester kulturni program. 11. novembra ob 11. uri, torej prav na dan pisateljeve 200. obletnice, je potekala slovesnost s polaganjem cvetja k spomeniku Dostojevskega. Program se je za udeležence konference nadaljeval z vodeno ekskurzijo po omski trdnjavi ter obiskom krajev, kjer je Dostojevski delal, prebival, molil. Dostojevski je bil na prisilnem delu v omski kaznilnici od 23. januarja 1850 do 23. januarja 1854.

Sibirski zvezek Dostojevskega, kamor je med bivanjem v bolnišnici zapisoval svoje misli in folklorni material

Po preklicu smrtne obsodbe (bil je politični obsojenec, ker je na zborovanju intelektualnega krožka petraševcev bral pismo Belinskega Gogolju) je bil obsojen na štiri leta prisilnega dela v Sibiriji. Na bregu reke Irtiš v Omsku je skupaj z drugimi kaznjenci tolkel alabaster in izdeloval opeko. Prav omsko obdobje je vplivalo na to, da je dozorel pisateljev življenjski in umetniški credo – po izpustitvi iz kaznilnice je namreč napisal svoja najboljša in najbolj znana dela. Štiri leta težkega življenja v Omsku pa je opisal v romanu Zapiski iz mrtvega doma.

Spomenik orlu, simbolu svobode, ki se pojavi v romanu Zapiski iz mrtvega doma, na območju, kjer je stala kaznilnica

Slavnostno odprtje konference je potekalo v Muzeju upodobitvenih umetnosti M. A. Vrubelj z bogatim koncertnim programom. Na koncertu ruske klasične, ljudske in filmske glasbe so sodelovali številni glasbeniki, večinoma pevci, tako solisti omske filharmonije, priznani ruski umetniki, zmagovalci ruskih in mednarodnih tekmovanj kakor študentje in profesorji. Nastopal je tudi orkester balalajk in drugih ruskih narodnih inštrumentov, program pa sta dopolnili plesni točki klasičnega baleta in ruskih narodnih plesov. Po tem izjemnem koncertu so imeli udeleženci še možnost ogleda opere Jevgenij Onjegin Petra Iljiča Čajkovskega v Omski operi.