Na letošnjih že 19. Koroških kulturnih dnevih v Ljubljani si dogodki sledijo iz dneva v dan. Danes je bila v dvorani Slovenska matice predstavitev treh novih knjig pod skupnim naslovom srečanja Zgodovinski stebri bodočnosti koroških Slovencev. Prireditev so organizirali Slovenska matica, Klub koroških Slovencev, Mohorjeva Celovec in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. V imenu organizatorjev je prisotne pozdravil podpredsednik Slovenske matice in predsednik Kluba koroških Slovencev prof. Janez Stergar.
Jože Kopeinig, vse fotografije Marijan Zlobec
Največ pozornosti je bila deležna jubilejna knjiga Jožeta Kopeiniga V začetku je bila beseda/je bila slika, ki jo je izdala Mohorjeva Celovec ob Kopeinigovi osemdesetletnici (maja letos) in ob petintridesetletnici njegovega vodenja slovenskega Katoliškega doma prosvete v Tinjah.
Im Anfang war das Wort war das Bild
V začetku je bila beseda je bila slika
V knjigi z naslovom V začetku je bila beseda. V začetku je bila slika so zbrane skoraj vse slike umetnic in umetnikov, ki so v preteklih 35 letih s svojimi razstavami obogatili umetniški hram Doma Sodalitete. Slike so okno v svet, ki ga zaznavamo z notranjimi očmi, s čudenjem in v tihem dialogu z ustvarjalko in ustvarjalcem umetnosti. Kakor velja “Odpri knjigo in knjiga bo odprla tebe”, tako velja tudi za slike, da povezujejo sorodne duše in razodevajo utrip srca umetnic/umetnikov in pozorne gledalke/pozornega gledalca, kot poudarja Mohorjeva Celovec.
Avtor ali povezovalec celotne vsebine v knjigi, profesor in duhovnik, rektor doma v Tinjah, poimenovan kar Jože Tinjski, je bil ob intimnem spominjanju celotne zgodovine doma kot srečevanja kulturnikov iz Slovenije, Avstrije in od drugod, in to cele vrste generacij, vse do danes, tako ganjen, da je zajokal in dobri dve minuti ni mogel spregovoriti. Dočakal je trenutek, ko je njegov ali Tinjski “hram umetnosti” postal ovekovečen in kaže najširši javnosti, kaj vse so v omenjenem času utegnili storiti, še posebej v razstavnih programih ter formiranju menda največje slovenske in mednarodne likovne zbirke v slovenskem lastništvu v Avstriji.
Jože Kopeinig je ena najodličnejših duhovniških osebnosti krške škofije, znana čez meje, po vsej Avstriji, v Sloveniji in drugih državah, od koder so s svojimi razstavami ali kot sodelujoči v kolektivnih razstavah prihajali umetniki, da bi takemu Domu lahko zavidala mnogo večja kulturna središča. V Tinje so radi zahajali vsi, ker so bili tam zelo lepo sprejeti, bili v dobri in odprti družbi, kjer so doživljali sebe kot ustvarjalce, umetnike z vso hvaležnostjo, priznanjem, razumevanjem, spodbudo in hkrati zavedanjem pomena širjenja in utrjevanja slovenskosti na Koroškem.
Janez Stergar
Kopeinig je v času svojega triinpetdesetletnega delovanja v Domu in petintridesetletnega vodenja kulturnih dejavnosti, še posebej na glasbenem in likovnem področju, uspel pripraviti ali gostiti izjemnih 550 razstav. Spodbudo je v bistvu dobil ob obisku graškega škofa Egona Kapellaria, ki je ob ogledu Doma v Tinjah, ko je opazil gole stene, dejal : “A je to vse ?” Začel se je zavedati, da brez umetniške zbirke in razstav Dom ne bo opravljal svoje kulturne funkcije in poslanstva. Kopeinig je vabil tako starejše umetnike kot mlade in jim omogočal razstavni start v samostojno umetniško pot. Med umetniki, ki se jih je še posebej spomnil, so bili slavni nemško – avstrijski slikar Werner Berg, pa slovenski iz Slovenije, izmed starejših Jože Tisnikar, Bogdan Borčič, Andrej Jemec, Karel Pečko, Klavdij Tutta, Zoran Ogrinc, seveda slovenski iz Avstrije, kot Valentin Oman, Gustav Januš, Stanko Rapotec, Martin Dovjak, Adolf Pen in številni drugi (v knjigi jih je predstavljenih nekaj deset, ki pa jih v Sloveniji manj poznamo). Poseben del knjige predstavlja Kreativne delavnice v Domu v Tinjah po letu 1980 (blizu petdeset umetnikov), prav tako Rupnikove mozaike v kapeli.
Naslovnica
Do posebnega dogodka je namreč prišlo ob mozaični poslikavi oziroma opremi kapele v Katoliškem domu prosvete Sodalitas, kot je svojo umetniško zasnovo uresničil svetovno znani slovenski mozaicist pater Marko Ivan Rupnik s sodelavci Centra Alleti iz Rima in z mozaikom dal Tinjam novo umetniško in teološko sporočilo. Kopeinig je menda čakal na uresničitev Rupnikovega mozaičnega projekta osem let, realiziran pa je bil potem le v petih dnevih, saj pater Marko vse najprej naredi v ateljeju na tleh, potem pa mu pomočniki pomagajo mozaik sestaviti. Tu je bilo, kot beremo poročilo, pomočnikov kar šestnajst. To je bil prvi Rupnikov mozaik v Avstriji in seveda kot tak vzbuja najširšo pozornost. V knjigi pater Rupnik mozaike razlaga v tekstu Gospod življenja je en sam.
Mozaik patra Marka Ivana Rupnika v Tinjah, foto splet
Jože Kopeinig se je spominjal Janeza Menarta in njegove pesmi, v kateri piše o uresničevanju lastne identitete in posebne (tu seveda ustvarjalne) svobode. Kopeinig pri umetnikih zagovarja njihovo svobodo, predvsem pa lastno občutljivost in izhajanje iz sebe, ne pa iz pripadnosti nečemu zunanjemu, četudi ideologiji, kot je krščanstvo. Povedal je primer, ko mu kaj takega, ker je želelo biti ideološko všečno, v resnici ni bilo všeč, ker ni bilo osebno občutljivo. V tem smislu je zelo odprt, a kritičen.
Janez Stergar se je ob tem spomnil, da je pred dnevi nenadoma preminula galeristka Marija Šikoronja, voditeljica in lastnica galerije v Rožeku.
Adrian Kert
Urednik Mohorjeve Celovec Adrian Kert je predstavil zajetno knjigo Zgodovina krščanstva na Koroškem s pogledom v širšo regijo Jožeta Tilla, ki pa v Ljubljano ni mogel priti.
Knjiga pripoveduje o zgodovini krščanstva na Koroškem z uvodnimi mislimi o zgodovini, človeku kot zgodovinskemu bitju in kulturi spominjanja. Na osnovi lokalne cerkvene zgodovine na Koroškem (in v sosednjih regijah) avtor popelje bralstvo v splošno cerkveno zgodovino kr-ščanstva. Lok sega od začetkov v antični in noriški dobi čez sledeči skoraj dve tisočletji do neposredne sedanjosti v prvih desetletjih 21. stoletja.
Vsebino poglavij je predstavil urednik Kert, deloma pa še sicer zgodovinar Janez Stergar. Knjiga ima zelo veliko ilustracij, s poudarkom na fotografijah cerkva, reprodukcij umetnin, na koncu ima glosar pojmov in navedbo literature. Strukturirana je tako, da nakaže veliko tem, ki pa jih potem obdela na kratko. Odpira tudi take teme kot Ljubljanska škofija po okupaciji, Odnos škofa Rožmana z Italijani, Nemci in domobranci, Preselitev škofa Rožmana v tujino, Preganjanje in prvi znaki strpnosti…
Pojavilo pa se je vprašanje, kaj so med okupacijo Štajerske in Gorenjske počeli pri nas avstrijski nacisti in koliko ter kako je to dopuščala avstrijska Cerkev, še posebej škofa v Celovcu in Gradcu.
Darka Zvonar Predan
Publicistka in nekdanja novinarka Večera (in sodelavka zagrebškega tednika Danas) Darka Zvonar Predan pa je predstavila svojo novo knjigo Celovški pogovori.
Med leti bivanja v Celovcu (2015–2019) je Darka Zvonar Predan kot novinarka obiskala vrsto znanih koroških Slovenk in Slovencev. Posamični pogovori z njimi, nekateri tudi v obliki dopisovanja, so bili objavljeni v mariborskem časopisu Večer. V tej knjigi objavljeni izbor teh pogovorov, reportaž in dopisovanj je pester pogled na osebnosti iz sveta umetnosti, kulture, (narodnostne) politike, šolstva, sociale, gospodarstva, teologije in novinarstva.
Mag. Lidija Golc in Darka Zvonar Predan
Avtorica se je ob predstavitvi knjige v pogovoru z moderatorko mag. Lidijo Golc dotaknila svojega širšega novinarskega dela, ko je spremljala svojega moža kot generalnega konzula v Celovcu, Trstu, sedaj kot veleposlanika v Severni Makedoniji, pol leta v Sofiji, pa v Beogradu in je spoznala zelo veliko osebnosti. Seveda se je v knjigi omejila na slovenske ustvarjalce ali osebnosti v Avstriji. Tako so nastajali pogovori v živo, intervjuji s pomočjo dopisovanja, predstavitveni portreti, reportaže… Čeprav je bilo rečeno, da gre za izbor, pa je v knjigi v taki ali drugačni obliki predstavljenih kar nekaj nad trideset osebnosti ali njihovih družin. Seveda je vse to omejeno na sorazmerno kratek čas, a ker se diplomati (skupaj s svojimi ženami) pogosto selijo, Darka Zvonar Predan verjetno še ni rekla svoje zadnje besede. Spomnimo, da je pred tem imela velik odmev njena knjiga pogovorov s tržaškim pisateljem Borisom Pahorjem.
Marijan Zlobec