Slovenska matica je v zadnjem obdobju, še posebej po sprejemu posebnega zakona, ki ji omogoča stabilnejše financiranje in s tem delovanje, kar je bila zasluga tedanjega kulturnega ministra Antona Peršaka, organizirala celo vrsto simpozijev, katerih rezultat so bili zatem izdani zborniki. Slovenska matica je tudi prostor literarnih pogovorov z avtorji ter rada gosti slovenske rojake, največ iz Italije in Avstrije, kot vidimo te dni v okviru 19. Koroških kulturnih dnevov. SM organizira tudi številna gostovanja in predstavitve knjig ter srečanja z lokalnimi avtorji v drugih krajih (Maribor, Gorica, Trst, Novo mesto…).
Po simpoziju o tržaških literarnih revijah Most in Zaliv bo že 21. oktobra potekal nov simpozij. Njegov naslov Identiteta včeraj, danes, jutri Stičišča raznolikosti bo bolj odprl vrata slovenskemu zamejstvu v Italiji. Simpozij sicer vsebinsko organizira KUD KDO, začel pa se bo ob 10. uri.
Nastop zdomskih in zamejskih intelektualcev
Kot pravijo organizatorji, bodo zato v slovenski prestolnici o tem spregovorili zdomski in zamejski slovenski intelektualci, saj je vprašanje identitete, krizne ali nekrizne, vtkano v naš vsakdan in se razrašča v eksistencialno razsežnost. Prepričani so, da lahko slovenski kulturi posredujejo odgovore na neogibna vprašanja, ki si jih sama še ne zastavlja, kot sami pravijo v povabilu na simpozij.
Nastopili bodo Erika Jazbar, Ivo Jevnikar, Marjan Sušnik, Milan Obid, Igor Škamperle, David Bandelj, Jernej Šček, Martin Brecelj, Marjan Kravos in Andrej Lokar.
Namen simpozija je soočenje s ključnim vprašanjem zatona identitete v postmodernem svetu, pri katerem je mogoče opaziti dva pojava: po eni strani zaton človekove identitete kot filozofsko/ontološke kategorije, njeno razblinjenje v vse večjo “likvidnost”, po drugi strani pa množenje doslej še nepoznanih identitetnih vzorcev na družbeni ravni.
Malodane vse sodobne filozofske struje soglašajo, da bo vprašanje identitete, vprašanje človekovega “jaza” – kdo ali kaj človek sploh je -, ključno folozofsko vprašanje 21. stoletja. Osrednja slovenska kultura, ki je v naši tradiciji dobesedno ustvarila slovensko identiteto, kakor jo poznamo danes, se na to vprašanje ne odziva. Še posebej se izmika vprašanju vpliva, ki ga ima sodobna identitetna kriza na slovensko nacionalno identiteto.
Zato bodo v slovenski prestolnici o tem spregovorili zdomski in zamejski intelektualci, saj je vprašanje identitete, krizne ali nekrizne, vtkano v naš vsakdan in se razrašča v eksistencialno razsežnost. Prepričani so, da lahko slovenski kulturi posredujejo odgovore na neogibna vprašanja, ki si jih sama še ne zastavlja, kot pravijo v povabilu na simpozij.
Marijan Zlobec