Narodna galerija in Arboretum Volčji Potok pripravljata zelo redek kulturni dogodek: predstavljata knjigo Cvetje in ženske. Knjiga, ki je nastala v sodelovanju dveh odličnih kulturnih institucij, nas popelje skozi umetnost in botaniko ter razkriva simbolne in včasih tudi skrite pomene cvetja.

Predstavljenih je 24 umetnin – 12 tihožitij in 12 ženskih portretov – s kratkimi umetnostnozgodovinskimi opisi ter podrobnejšim opisom cvetja. Knjigo dopolnjujejo čudovite botanične ilustracije.
Predstavitev knjige bo v torek, 19. oktobra, ob 10. uri v Zlati dvorani Narodne galerije, vhod Cankarjeva 20.

O knjigi Cvetje in ženske ter skupnih projektih Narodne galerije in Arboretuma Volčji Potok bodo spregovorili:
- dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije
- Aleš Ocepek, direktor Arboretuma Volčji Potok
- Jassmina Marijan, avtorica umetnostnozgodovinskih opisov, Narodna galerija
- Matjaž Mastnak, avtor botaničnih opisov, Arboretum Volčji Potok
Po predstavitvi knjige, ki bo obogatena tudi s predstavitvijo izbranega jesenskega rezanega cvetja iz Arboretuma Volčji Potok, si bo mogoče ogledati tudi ‘cvetlične’ umetnine v stalni zbirki Narodne galerije.

Mihael Stroj – Luiza Pesjak, rojena Crobath, (pred 1848), foto: Narodna galerija
Knjiga Cvetje in ženske, v kateri je predstavljenih 24 umetnin – dvanajst tihožitij in dvanajst ženskih portretov, nas popelje skozi umetnost in botaniko, ter razkriva simbolne in včasih tudi skrite pomene cvetja. Knjigo, ki je nastala v sodelovanju Narodne galerije in Arboretuma Volčji Potok, dopolnjujejo čudovite botanične ilustracije.

Iz knjige
Sodelovanje med obema inštitucijama se je začelo v letu kulturne dediščine 2018, v letu, ko je Narodna galerija praznovala stoletnico delovanja. Reprodukcije slik iz zbirke Narodne galerije, dopolnjene s kratkimi umetnostnozgodovinskimi in botaničnimi-vrtnarskimi pojasnili, so bile ob vstopni aleji Arboretuma na ogled dobro leto. Razstavo so spremljala predavanja, ki so dodatno pojasnjevala povezave likovne umetnosti in botanike ter ustvarjalne delavnice risanja cvetlic na prostem. Odličen odziv javnosti je spodbudil k pripravi knjige. Namenjena je vizualnemu užitku, ima pa tudi spoznavno vrednost; popelje nas skozi del zgodovinskega razvoja slikanja cvetličnih tihožitij. Oba avtorja in urednici so pri izboru slik vodila merila, kakor so raznovrstnost cvetja, pojavnost novih vrst, modnost posamičnih cvetov ali oblik cvetličnih aranžmajev.

Ivana Kobilca – Rumene vrtnice, (1914–1926), foto Narodna galerija
Dekorativno slikanje cvetja se je z razvojem znanosti in osamosvojitvijo botanike začelo spreminjati v sredini 16. stoletja. Botaniki so v svoje raziskovalne namene naročali risbe posamičnih rastlinskih vrst in tako so se tudi umetniki podučili o njihovih posamičnih lastnostih. Vse to znanje je močno vplivalo na naslikano cvetje, ki so ga umetniki upodabljali tako natančno, da je postalo svojevrstna portretna slikarska vsebina.

Fortunat Bergant – Marija Ana baronica Erberg, (1761), foto: Narodna galerija
Priljubljenost cvetličnih tihožitij je omogočila pomemben zgodovinski prispevek in tudi družbeni premik v likovni umetnosti. Ženskam vse do 20. stoletja ni bilo dovoljeno študirati na likovnih akademijah, zato so se z znanjem, ki so ga pridobile zunaj priznanih ustanov, posvečale pretežno slikanju cvetja. Tako je ta žanrski motiv postal njihovo izrazno sredstvo tudi na poti emancipacije v svetu umetnosti.

Marija Auersperg Attems – Vrtnice, (1840–1850), foto: Narodna galerija
24 izbranih umetnin, ki jih hrani Narodna galerije, je predstavljenih dvodelno – avtorica umetnostnozgodovinskih opisov je Jassmina Marijan (Narodna galerije), Matjaž Mastnak (Arboretum Volčji Potok) pa je naslikano cvetje, rastline predstavil z zgodovinskega in botaničnega vidika, dotaknil pa se je tudi simbolnih pomenov. Botanične opise dopolnjujejo risbe priznane ilustratorke Maje-Dolores Šubic. Rože na slikah so namreč pogosto domišljijsko preoblikovane, skozi čas pa so se tudi pigmenti lahko spremenili in naslikano cvetje ne ustreza več resničnosti. (Po tiskovnem sporočilu).
Marijan Zlobec