Likovno društvo Kranj je proti večeru, nekako med 17. in 19.30 na Glavnem trgu v Kranju in v nadaljevanju z ogledom vseh galerij do podelitve letošnjih nagrad na koncu pohoda po razstavah, pripravilo odprtje 10. mednarodnega festivala likovnih umetnosti Kranj z naslovom Urbani pejsaž – razumeti naturo.

Nagrajenci po prejemu nagrad, vse fotografije Marijan Zlobec

V Kranju se predstavlja nad sto likovnih umetnikov iz kar 26 držav, njihova dela pa je za različne kategorije in tematske vsebine ocenjevala petčlanska mednarodna žirija, ki jo je vodil mag. Ervin Dubrović, direktor Muzeja mesta Reka. Podelitev nagrad je sledila ogledu vseh razstav, tako da je pohod ali sprehod trajal skoraj dve uri.

Darko Slavec je iz rok Klavdija Tutte prejel grand prix za sodobno interpretacijo krajine

Največja razstava likovnih del, od klasičnega slikarstva in kiparstva, različnih grafičnih tehnik do prostorskih objektov, instalacij, videa …, je na ogled v Mali galeriji, vseh galerijah Gorenjskega muzeja, Galeriji Prešernovih nagrajencev, Galeriji Kranjske hiše in Kavarni Khislstein 12.56, v razstaviščih Layerjeve hiše, Stolpu Škrlovec, Cafe galeriji Pungert in na plakatnih mestih TAM-TAM v Mergentalerjevi ulični galeriji in v Galeriji na mestu pred Mestno knjižnico.

Darko Slavec – Slike iz mojega rojstnega kraja, v spomin mami, olje na platno, 100 x 200 cm, 2020

Berko – Model, slikar in gledalec, 100 x 200 cm, akril na platnu, 2014

Obiskovalciso si ogledali še nekatere druge razstave, kot Neokonstruktivisti, ki so jo odprli pred dnevi. Prav tako posebna razstava je namenjena družini Zelenko. Predsednik ZDSLU Zoran Poznič je ob tej priložnosti, sicer pa že pred samo sedanjo razstavo, podelil tudi nagrado ZDSLU za življenjsko delo družini Zelenko: očetu Karlu ter njegovima sinu Roku in hčerki Nini Zelenko. Vsi trije razstavljajo v Mestni hiši.

Rok Zelenko – Iz cikla Pariz, akril na platnu, 2013

Toshihiro Hamano

Spominski razstavi sta bila deležna tudi svetovno znana slikarja in grafika Zoran Mušič in Japonec Toshihiro Hamano, ki je bil nagrajenec 18. mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani. Leta 1937 rojeni Hamano je še živ in namerava obiskati Slovenijo ob svoji razstavi prihodnje leto. Hamano je sicer imel samostojno razstavo še v Mednarodnem grafičnem likovnem centru leta 1995 na 21. bienalu.

Jur Samec je prejel priznanje za ustvarjalno izvedbo tekstilnega kolaža, ki asociira na krajino

Širok izbor avtorjev iz slovenskega prostora je pripravila osrednja selektorica festivala Nina Jeza, nekaj avtorjev je k razstavljanju dodatno povabil Klavdij Tutta, člani domačega Likovnega društva Kranj pa so bili izbrani na internem natečaju. Mednarodni program so tokrat pripravili s pomočjo tujih svetovalcev in umetnostnih kritikov, ob izboru pa so upoštevali tudi različne umetniške pristope in tehnike.

Zdravko Milić iz Hrvaške je prejel priznanje za duhovito in ironično upodobitev časa

Letošnja osrednja tema Urbani pejsaž – razumeti naturo je še kako aktualna in je v več pogledih »pisan na kožo« času, v katerem živimo. Kot je dejal idejni pobudnik in umetniški vodja festivala akademski slikar Klavdij Tutta, tema spodbuja razmislek o današnji bivanjski kulturi kot taki in njeni vpetosti v naravo.

Mag. Ervin Dubrović, Klementina Golija in Klavdij Tutta

»Teme o tem, kaj pri tem človek dela prav in kaj narobe, so večplastne, tako arhitekturne kot okoljevarstvene, predvsem pa na različne načine povezane s planetom. Nekateri ustvarjalci urbani pejsaž v povezavi z naturo vidijo idealistično, kot pravljico, mogoče je njihov odnos do tega nekoliko iščoč, hkrati pa se bojimo taljenja ledenikov, segrevanja ozračja, naravnih ujm, ki jih prva dva posredno povzročata. Na eni strani torej veselje in na drugi strah prepoznavamo tudi v likovnih odgovorih sodelujočih avtorjev,« poudarja Tutta.

Nina Jeza je prevzela priznanje za Roka Predina za izvirno likovno izvedbo foto – kolaža

Na ogled je okrog 300 likovnih del – slikarskih, kiparskih, grafičnih, instalacij, fotografskih in video del ter prostorskih kombinacij različnih tehnik.

Irina Vdovenko iz Litve je prejela priznanje za izredno lirično interpretacijo krajine

Ob razstavi je izšel obsežen katalog na okrog 130 straneh s predgovori in nagovori Matjaža Rakovca, župana Mestne občine Kranj, Klemna Malovrha, direktorja Zavoda za turizem in kulturo Kranj, mag. likovnih umetnosti Klavdija Tutte, umetniškega vodje festivala, mag. Marjane Žibert, direktorice Gorenjskega muzeja, Cveta Zlateta, predsednika Likovnega društva Kranj, Zorana Pozniča, predsednika ZDSLU in Olge Butinar Čeh, kustosinje ZDSLU.

“Jubilejni 10. Mednarodni festival likovne umetnosti v Kranju je projekt, ki mestu daje pomemben kulturni prostor v svetu in ga istočasno vsako jesen oplemeniti s številnimi zanimivimi razstavami, v mesto privabi vrhunske slovenske in svetovne umetnike, domačine pa navaja na sodobno likovno vizualno ustvarjanje na vseh področjih, tako tradicionalne, kot novomedijske umetnosti.

Vinko Tušek – Barvno telo, obarvan les, 2002

Niko Goršič, dramski igralec in nekdanji likovni kritik Mladine

Drago Hrvacki – DFH56, akril na platnu, 2010

Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov Kranjski festival že od samega začetka, ko so ga v LD Kranj pod vodstvom akademskega slikarja mag Klavdija Tutte zasnovali, spremlja, ga podpira in na njem aktivno sodeluje.

Ta največji mednarodni likovni festival v Sloveniji je pomemben, saj sleherno leto pritegne preko 100 umetnikov od povsod, ob enem pa posameznim avtorjem, kot tudi našemu regionalnemu društvu, odpira vrata na druge velike mednarodne likovne manifestacije po Evropi in v svetu. Izjemna je tudi temeljna zasnova in sam koncept vsebinske naravnanosti vsakoletnega festivalskega dogajanja, ki je z različnimi tematikami skozi desetletje posegel v sodobna polja likovne poetike.

Ivan Klarič in Eva Petrič v Mahlerci, galeriji v Layerjevi hiši

In verjetno ni slučaj, da je danes, v času turbulentnih premikov in korenitih sprememb, tako na področju družbe, okolja, klime in tudi umetnosti, letošnja tema festivala: Urbani pejsaž, razumeti naturo. Umetniki so nam v Kranju tokrat v svojih delih in v okviru likovnega iskanja, želeli predstaviti urbani svet in njegove strukture, v povezavi z raznimi pokrajinami in naravo.

Po večini niso nujno zvesto sledili objektivni resničnosti obstoječega, saj so pred nami umetnine reorganiziranih ali razgrajenih oblik, ki so le likovno vizualna pripoved in predstavitev vizije, ki jo avtorji strukturirajo kot vizualno podajanje, kot dojemanje lastne resničnosti in kot prenos svojih čustev na plano, pred gledalca.

Pri likovnih delih ne naletimo le na urbane utrinke, na »City Lights«, temveč na vedute in na panorame, ustvarjene na platnih, v skulpturah, na fotografijah, v videih pa tudi v konceptualnih umetniških konstruktih. V umetniških delih je urbani svet, ujete reke, trgi, ulice in pokrajine, ki gledalčev linearni pogled potegnejo v globine likovno vizualnih umetnin in njihovih vsebin.

Vrt Layerjeve hiše

V času antropocena, geološke dobe, ki smo jo začeli šteti v drugi polovici prejšnjega stoletja, smo glavna in ključna sila spreminjanja biosfere in narave nasploh, ljudje. Vendar vpeljava pojma antropocen, ni samo strokovno vprašanje geografije in geologije, ampak je obširneje zasnovan problem, ki postavlja v soodvisnost odnos med človekom, družbo in naravo. V tej dobi svoj prostor na novo iščeta tudi kultura in umetnost, kar bodo poskusili slikovito predstaviti na festivalu sodelujoči avtorji. Le-ti v okviru ustvarjanja razvijajo raziskovalni diskurz, vsak na svoj način, in ponovno opisujejo v likovno vizualni govorici odnos med naturo in kulturo, tokrat predstavljen v urbanem pejsažu, ki presega krajinsko estetiko.

Stolp Škrlovec – Galerija Janeza Puharja

Tema o kateri so veliko govorili že na 13. Kasselski Dokumenti (2012), kjer se je jasno pokazalo, da zavzema narava pomembno mesto v sodobni umetnosti, bo tako letos predstavljena tudi v Kranju na jubilejnem bienalu. Islandsko – danski umetnik Olafur Eliasson, večni eksperimentator sodobnega načina vizualnega ustvarjanja, je pogosto pri svojih projektih analiziral ekologijo in naturo v kombinaciji z umetniškimi stvaritvami in to v okviru iskanja poti, po katerih je mogoče ukiniti razmejitve med naravo, tehnologijo in umetnostjo.

Vinko Tušek – Svetlobno telo, pleksi steklo, 1984

Paralele lahko najdemo tudi v Kranju, kjer so številni sodelujoči avtorji na sodoben in klasičen način, pogosto z interaktivnimi pristopi in z delom v lastni likovni govorici strukturno argumentirali koncept narave s poudarkom na ohranjanju našega ogroženega planeta…” (Zoran Poznič, Olga Butinar Čeh).

Klementina Golija ob svojih slikah

Sašo Vrabič – Amerika, olje na platnu, 180 x 150 cm, 2021

Jur Samec – Urbana korita II, mešana tehnika, 80 x 80 cm, 2021

Staš Kleindienst – Večerna vaja, olje na platnu, 130 x 200 cm, 2020

Dragica Čadež – Zid kraljev, les in žgana krila, 2020

Franc Novinc – Škrbinec ob polni luni, akril na platnu, 2011

Marko Tušek – Pot iz mesta, les, platno, papir, pesek, železo, 78 x 100 x 17 cm, 2019

Klavdij Tutta – Kompozicija iz cikla Regata v laguni, akril in kolaž na lesu, 2021

Festival je skupaj podelil kar dvanajst nagrad in priznanj; Darko Slavec grand prix, Toshiro Hamano (Japonska) častno priznanje za vrhunski prispevek svetovnemu slikarstvu, Marko Tušek nagrado za gorenjskega umetnika – Gorenjskega muzeja, Yossi Galanti (Izrael) priznanje za mojstrski video kolaž, HanSun Zhou (Singapur) priznanje za fotografsko interpretacijo mestnega vrveža, Tina Drčar priznanje za odlično postavitev umetniške inštalacije v ambientu, Zdravko Milić (Hrvaška) priznanje za duhovito in ironično upodobitev časa, Carmen Alvar (Španija) priznanje za izvrsten preplet ploskovitega in prostorskega likovnega razmišljanja, Rok Predin priznanje za izvirno likovno izvedbo foto kolaža, Irina Vdovenko (Litva) priznanje za izredno lirično interpretacijo krajine, Jur Samec priznanje za ustvarjalno izvedbo tekstilnega kolaža, ki asociira na krajino, Berko priznanje za življenjsko sledenje principov urbane krajine.

Predsednik žirije mag. Ervin Dubrović

Marijan Zlobec